Novice

Petindvajseti Izobraževalni tožilski dnevi

Letošnjega tradicionalnega zbora tožilcev v okviru  25. Izobraževalnih tožilskih dni v Portorožu so se med drugim udeležili: predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

 

 

Objavljamo govor generalnega državnega tožilca Draga Škete:

 

Spoštovane kolegice in kolegi državne tožilke in tožilci  - cenjene udeleženke in udeleženci – lepo pozdravljeni!

 

V posebno veselje in čast mi je, da lahko na letošnjih 25. tradicionalnih Izobraževalnih tožilskih dnevih pozdravim predsednika Vrhovnega sodišča RS mag. Damijana Florjančiča, ministrico za pravosodje gospo Andrejo Katič ter ministra za notranje zadeve gospoda Boštjana Poklukarja ter vse ostale cenjene goste, ki se jim zahvaljujem za udeležbo.

Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, med drugim ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Gre za pomemben mejnik, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, saj kaže na dolgo tradicijo delovanja državnotožilske organizacije in s tem kazenskopravnega varstva družbenih odnosov, vrednot in dobrin. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva, oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ in kot tak omogoča samostojno in neodvisno delo državnih tožilcev.

Razvojna vizija državnega tožilstva v prihodnje obsega odprtost in transparentnost. To se kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS. Podatki se bodo osveževali vsake tri mesce, iz njih pa bo razvidno gibanje števila obdelanih ovadb, gibanje števila odločitev o ovadbah, o sodbah in o kazenskih sankcijah v primerjavi z zadnjimi tremi leti. V naslednjem letu pa se bo segment ponujenih informacij razširil še na pregled kadrovskih resursov ter časovni prikaz določenih faz v postopkih.

Splošni in strokovni javnosti želimo z objektivnim in celovitim informiranjem ponuditi jasen vpogled v učinkovitost delovanja državnih tožilstev. Javnost in budni mediji namreč bolj kot kadarkoli spremljajo naše delo. Njihovo pozornost moramo izkoristiti za utrditev razumevanja družbe o vlogi državnega tožilca, napačnih pričakovanj, ki jih družba zaradi tega do nas goji ter predstavitev naših rezultatov dela, ki so dobri – nanje smo upravičeno ponosni.

Spoštovani kolegi – pohvala in zahvala zanje gre tudi in predvsem vam. Vsak od vas je s svojim odgovornim in strokovnim delom odločilno prispeval k uspešnemu delovanju tožilske organizacije. Verjamem, da je rezultat tega predanega dela tudi kakšen siv las več in kakšna ura manj za družino in prijatelje, vendar upam, da pomembno poslanstvo, ki ga opravljate in vrednote, ki jih častno zastopate, odtehtajo vaša odrekanja.

V iztekajočem letu sem obiskal vsa okrožna državna tožilstva. Na delovnih obiskih sem se pogovarjal z vodji in tožilskimi kolegi, poslušal sem njihova razmišljanja ter razpravljal tudi o perečih strokovnih vprašanjih, ki so se pojavila tekom leta, in teh ni bilo malo.

Državno tožilstvo se je v tem preteklem letu mnogokrat soočalo s povečanim pritiskom javnosti v smeri ocene učinkovitosti pregona kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Čeprav se nam pogosto očita drugače, se tožilstvo zaveda problematike ter potencialne družbene nevarnosti sovražnega govora. Vendar izražanje nestrpnosti, ki smo mu v zadnjem času priče v najrazličnejših pojavnih oblikah, in ki se v javnosti označuje kot sovražni govor, po vsebini in tudi formalno presega okvire veljavnega kazenskega prava. Zavedamo se obstoja močnega javnega interesa – tudi samo tožilstvo sovražni govor ne tolerira in prevzema svoj del odgovornosti kazenskega pregona, kar izkazujejo tudi statistični podatki letošnjega leta.

 

Vendar se je potrebno zavedati, da je kazenska represija skrajno sredstvo, ki ga ima država na voljo za odziv na neželene družbene pojave, medtem ko prekrškovna raven ostaja neizkoriščena. Nevarnostim različnih oblik nestrpnosti se je mogoče učinkovito zoperstaviti z drugimi ukrepi in aktivnim udejstvovanjem vseh družbenih entitet, ki bodo spodbujale etiko javne besede. Zgolj to lahko ustvari kritično maso, ki bo znala prepoznati in se odzivati na sovražni govor ter tako stopila na pot k strpnejši družbi. Sovražni govor je namreč izraz načina razmišljanja ter moralnih in etičnih vrednot – strpnost družbe pa se ne vzgaja s kaznovanjem – na avtoriteti represije se ne da zgraditi spoštljive in svobodne kulture izražanja ter demokratične javne besede.

Dovolite mi, da na tem mestu delim z vami razmišljanje slovenskega pravnika in humanista 18. stoletja Franca Ksaverja Jelenca: »Dober zakonodajalec bo manj gledal na to, kako bo kaznoval zločin, kot na to kako bi jih preprečeval.

Bolj se bo trudil za to, da bi njegovi državljani postali spodobni, kot pa za kaznovanje nespodobnih. In kako bo to naredil?

Dobro ve, da je duša malega človeka ledina, če vanjo posejemo žlahtno žito, bomo želi žlahtno žito, če pa ničesar ne posajemo, bo obrodil osat. Treba je torej obdelovati, treba je učiti koristnih znanj – razsvetljeni državljan bo redkokdaj zagrešil zločin, ne zato, ker bi se bal kazni, temveč ker bi bilo to v nasprotju z njegovimi načeli…ker je prevelik, da bi se ponižal do zločina.«

Temeljna ideja, ki zaobjema način, na katerega naj bi, oziroma, način na katerega moramo izvrševati svoje poslanstvo velja tudi danes – 230 let kasneje.

 

Spoštovane kolegice in kolegi,

letošnje leto je tožilsko stroko zaznamovala tudi odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki napotuje na  zaključek, da je že po dveh letih treba uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, tudi če zaradi objektivnih razlogov državni tožilec še ni mogel vložiti ustreznega akta, kar de facto in de iure vpliva na izvrševanje kazenskega pregona. Tako nam je onemogočen učinkovit kazenski pregon storilcev najtežjih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj širših razsežnosti; gospodarskih, korupcijskih, z mednarodnim elementom, organiziranega kriminala, terorizma ter drugih družbeno najnevarnejših in škodljivih kaznivih dejanj. Prav tako je onemogočeno tudi učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oškodovancev oziroma žrtev, ki ga lahko nudi kazenskopravno varstvo.

Sicer se sistemi kazenskega pravosodja držav članic Evropske unije zaradi različnih pravnih kultur in ustavnih tradicij, precej razlikujejo, a nobena od držav članic nima primerljive pravne ureditve s slovensko. Primerjalno pravni pogled namreč daje vedeti, da se v drugih državah članicah dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi uničijo le, kadar niso pomembni za kazenski postopek, ko se državni tožilec ne odloči za pregon, ko se kazenski postopek konča z obsodbo in ko ni več možnosti pritožbe.

Da dobimo odgovor in razčistimo nejasnosti glede hranjenja izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov sem kot generalni državni tožilec vložil na Ustavno sodišče RS zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP, ki sta srž problematike.

Je pa Ustavno sodišče RS že nekajkrat odločalo bodisi o zahtevah za presojo ustavnosti določil Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, kakor tudi glede pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih členov, saj ZOPNI že od njegove uveljavitve spremljajo številni ustavnopravni in sistemski pomisleki ter kritike. Ustavno sodišče RS je tako v juliju odločilo, da je prvi odstavek 57. člena zakona v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov.

Tožilstvo seveda odločbo z zavezano dolžnostjo spoštuje, saj ta vsekakor pomeni korak naprej k jasnosti. Vendar ne gre za prezreti, da se je v letošnjem letu tožilska stroka večkrat soočala s premalo pretehtanimi zakonskimi rešitvami, kar otežuje izvajanje naših pristojnosti. Kot sem že večkrat poudaril, nam je v nestabilnem normativnem okvirju oteženo postopanje, zato si kot organ pregona želimo in pričakujemo učinkovitejši nabor ukrepov – takšnih, ki bodo vzdržali ustavnopravno presojo.

Ravno zaradi tega smo na tožilstvu poglobljeno in sistematično pristopili k proučevanju predlagane novele ZKP-N, ki ne skriva ambicij optimalnejše ureditve kazenskega postopka ob hkratni ustrezni ravni varstva pravic udeležencev v postopku. Kazensko procesno pravo namreč (p)ostaja področje, v katerem je edina stalnica reforma.

Vendar je k spremembam osrednjega formalnega vira kazenskega procesnega prava potrebno pristopiti previdno in premišljeno, sploh kar se tiče zviševanja dokaznih standardov v posameznih fazah postopka, zavedajoč se mejnih alternacij in variacij, ki lahko bistveno vplivajo na procesni položaj neposredno sodelujočih v kazenskem postopku.

Svoje pomisleke in kritično os smo tako po predhodni strokovni razpravi na razširjenem kolegiju Vrhovnega državnega tožilstva usmerili v spremembe, ki so koreniteje posegle v sistem kazenskega postopka in položaj državnega tožilca. Upamo, da bo predlagatelj zakona naše predloge skrbno proučil ter nam še nadalje omogočil tvorno sodelovanje.

Slovensko državno tožilstvo je močno vpeto tudi v mednarodno okolje, pri čemer nenehno stremimo k izboljšavam in prevzemanju najboljše tuje prakse. Takšen je tudi medinstitucionalni projekt vzpostavitve Hiše za otroke, ki bo po islandskem vzoru zaživela tudi v Sloveniji in v kateri bodo zavetje varnega okolja našli otroci, ki so žrtve kaznivih dejanj in zlorab. Na državnem tožilstvu smo se že v preteklosti usposabljali in iskali dodatne možnosti, da bi izpopolnili svojo vsakodnevno prakso v korist otrok, zato smo v oktobru brez pomislekov pristopili k podpisu skupne zaveze o podpori in sodelovanju pri aktivnostih za vzpostavitev Hiše za otroke z namenom, da se zaveza iz črke na papirju čim prej pretvori v zgradbo, opremo in osebje.

Kot je dejala nekdanja namestnica generalnega sekretarja Svet Evrope Maud de Boer Buquicchio:

»Otrokom prijazen pravosodni sistem ne sme „hoditi“ pred otroki; otrok ne sme pustiti za seboj ampak naj z njimi ravna dostojanstveno, spoštljivo, skrbno in pravično. Je dostopen, razumljiv in zanesljiv. Otroke posluša, resno jemlje njihova mnenja in skrbi za to, da so zaščitene tudi koristi tistih, ki sami ne morejo izražati svojega mnenja. Svojo hitrost prilagaja otrokom: ni ne prehiter ne dolgotrajen. Otrokom prijazno pravosodje mora hoditi ob njih in biti njihov prijatelj.«

Spoštovani, zdaj je čas, da naredimo vse, kar je v naši moči, da to obljubo prijateljstva izpolnimo.

 

Cenjene udeleženke, cenjeni udeleženci zbora,

V iztekajočem se letu smo ugotavljali, da tudi stanje statusne državnotožilske zakonodaje ni v celoti ustrezno za optimalno delo državnega tožilstva. Pereča problematika se kaže denimo v dolgotrajnosti kadrovskih postopkov, zlasti za imenovanje državnih tožilcev – ta je okorel ter ima veliko faz in vmesnih preverjanj. Tako ni redko, da postopki niso zaključeni niti v enem letu od njihovega začetka. V takšnih razmerah je kadrovsko načrtovanje oteženo, državna tožilstva pa so obremenjena z izvajanjem nujnih vmesnih ukrepov začasne narave.

Ker se zavedamo, da je za Ministrstvo za pravosodje, ključna informacija uporabnikov zakona, smo pristopili k identificiranju vseh zaznanih težav v praksi in oblikovali predlog sprememb in dopolnitev Zakona o državnem tožilstvu in podzakonskih aktov izdanih na njegovi podlagi, ki smo ga na Ministrstvo posredovali v začetku septembra. Upam, da bomo z dialogom v duhu vzajemnega spoštovanja s strokovnimi posvetovanji dosegli visoko stopnjo usklajenosti.

Pred nami so novi izzivi tudi na mednarodnem področju. Naj izpostavim le dva izmed pomembnejših.

- vseevropski projekt s področja informacijsko komunikacijske tehnologije eCODEX, kjer bo temeljna platforma omogočala varno izmenjavo in prenos podatkov med obstoječimi, tehnično raznovrstnimi nacionalnimi sistemi. Na način, da bodo podatki iz informacijskega sistema enega pravosodnega organa države članice lahko potovali preko e-CODEX-a neposredno v drugi informacijski sistem druge države članice.

- drug projekt na katerega zremo z optimizmom že od vsega začetka, je ustanovitev visoko specializiranega in strukturno neodvisnega evropskega tožilstva, ki bo delovalo kot enoten urad za vse sodelujoče države članice in združevalo prizadevanja evropskih in nacionalnih organov pregona v enoten, celovit in učinkovit pristop. Evropsko javno tožilstvo bo decentralizirano tožilstvo Evropske unije, pristojno za kazniva dejanja, ki škodijo proračunu Evropske unije. Načrtovani koraki pa kažejo, da se bodo pristojnosti razširile tudi na teroristična kazniva dejanja, ki vplivajo na več kot eno državo članico. Tožilci urada bodo tako usklajeno izvajali preiskave v vseh sodelujočih državah članicah, si skupaj prizadevali za zagotovitev usklajenih preiskav, hitro zamrznitev ali zaseg premoženja, poleg tega pa bodo po potrebi zahtevali prijetje domnevnih storilcev kaznivih dejanj – v okviru skupne evropske strategije preiskav in pregona. S tem bo odpravljen dosedanji razdrobljen pristop, združilo se bo strokovno znanje in izkušnje sodelujočih držav ter pospešil odziv, saj ne bodo potrebni dolgotrajni postopki pravosodnega sodelovanja.

Za prilagoditev zakonodajnega okvirja so že v teku usklajevalne aktivnosti med tožilstvom in Ministrstvom za pravosodje. Ker Uredba ne ureja postopka predlaganja kandidatov za evropskega tožilca in kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, bomo s predlogom novele ZDT-1C določili tudi nov postopek nabora kandidatov, ki bodo predlagani v imenovanje, njihove pravice in položaj znotraj državnotožilske organizacije.

Kaže, da nas v prihodnje čaka veliko izzivov – prepričan sem, da jih zmoremo z veliko mero prizadevnosti, strokovnosti in delovne vneme tudi preseči. Brez vaše osebne trdnosti in poguma, ki imata svoje temelje v znanju, izkušnjah ter predanosti poklicu se državno tožilstvo ne bi moglo pohvaliti z uspešnimi rezultati iztekajočega leta. Verjamem da bo temu tako tudi v prihodnje.

 

 

Žal je s smrtjo upokojenega vrhovnega državnega tožilca svetnika Mirka Vrtačnika, ki je bil dolga leta eden od stebrov državnotožilske organizacije in s smrtjo upokojenega višjega državnega tožilca Žarka Bejaka, dolgoletnega vodje ODT v Murski Soboti  padla senca na letošnje izobraževalne tožilske dneve, na katerih sta bila vsa leta nepogrešljiva udeleženca. Prosim vas, da z minuto molka počastimo spomin na preminula kolega.

Spoštovane udeleženke, spoštovani udeleženci,

zahvaljujem se za vašo pozornost - upam, da bodo 25. Izobraževalni tožilski dnevi v celoti izpolnili vaša pričakovanja, da jih boste izkoristili za poglobljeno strokovno razpravo, a obenem tudi za prijetno druženje, saj je tega zaradi vsakodnevnih obveznosti iz leta v leto manj. Na tem mestu mi dovolite tudi, da vam osebno zaželim prijetne praznične dneve, ki se približujejo ter vse dobro v prihajajočem letu.

 

 

Nazaj