Novice

Posvetovalni forum generalnih državnih tožilcev v Haagu

Posvetovalni forum, ki je bil leta 2010 ustanovljen z namenom, da se ob srečanjih najvišjih predstavnikov tožilstev držav članic EU izmenjajo izkušnje in najboljše prakse pri preiskovanju in pregonu najhujših oblik kriminala, medsebojnega sodelovanja in obravnavanju drugih tem, ki so povezane z učinkovitostjo pregona kaznivih dejanj, je bil tokrat namenjen razpravi o uporabi digitalnih orodij v kazenskem pravu in problematiki nezakonitega priseljevanja. Estonski strokovnjaki so predstavili osnove kibernetske varnosti in svoje izkušnje pri uvedbi digitalizacije na področje preiskovanja in pregona kaznivih dejanj. Izjemno zanimiva in vredna posnemanja je uvedba digitalnih osebnih izkaznic, ki ne vsebujejo le osnovnih osebnih podatkov imetnika, pač pa omogočajo tudi elektronski podpis in verifikacijo ob vstopu v povezane baze podatkov na sodiščih in policiji. Izmenjava digitalno podpisanih dokumentov (odredb, predlogov, zaprosil,…) med organi poteka tudi preko mobilnih naprav, ki imajo dostop do interneta, vsi dokumenti so kriptirani, z možnostjo določitve omejenega kroga oseb, ki dokument lahko vidijo, s predpripravljenimi predlogami in celo z avtomatizacijo, da dokument direktno dobi oseba, ki ji je namenjen in je pristojna o njem odločiti. Strokovnjaki poročajo, da so z uvedbo digitalnih orodij v kazenski postopek v širšem smislu dosegli precej večjo učinkovitost, postopke so močno pohitrili in jih racionalizirali, opušča pa se tudi papirnato poslovanje. Prisotni so se strinjali, da je predstavljena praksa vredna posnemanja in podprli prizadevanja, da bi na tak način lahko potekalo poslovanje tudi v primerih, ko je potrebno mednarodno sodelovanje in izmenjava elektronskih dokazov med različnimi državami, pri čemer je seveda predpogoj, da takšno prakso države najprej uvedejo doma. V nadaljevanju so bili predstavljeni odgovori držav članic v zvezi z obvezno hrambo podatkov (Data Retention). Slovenija je bila ena izmed prvih držav članic EU, ki je obvezno hrambo podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju ukinila, ko je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno 13. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah. V večini ostalih evropskih držav so zakonodajo prilagajali, po zadnji sodbi Sodišča EU z 21. decembra 2016 pa je veliko držav takih, ki svojo zakonodajo še proučujejo in ocenjujejo v smeri skladnosti z zahtevami SEU. Največji izziv je najti ravnovesje med pravico do zasebnosti na eni strani in pravico do osebne varnosti na drugi strani ter rešitve ustrezno implementirati v nacionalnih zakonodajah na način, ki bo hkrati omogočal tudi učinkovito izmenjavo podatkov med državami, ko bo šlo za preiskovanje in/ali pregon kaznivih dejanj z mednarodnim elementom. Prisotni so izrazili podporo Eurojustu, da še naprej skrbno spremlja dogajanje na področju spreminjanja in prilagajanja sistemov obvezne hrambe podatkov v državah članicah EU.

V zvezi z nezakonitim priseljevanjem je bila izpostavljena potreba po oblikovanju enotnega pravosodnega odziva na modus operandi mrež tihotapcev in na njihove spremembe poti za prevoz migrantov. Izpostavljena je bila tudi potreba po okrepljenem sodelovanju s tretjimi državami, od koder ljudje prihajajo, kot tudi potreba, da so pridobljeni dokazi iz teh držav zakoniti in uporabni pred sodišči. Predstavniki Eurojusta so vzpodbudili prisotne k posredovanju informacij o obravnavanih zadevah na Eurojust in tudi k številčnejši uporabi instrumentov, ki so na voljo, med drugim zlasti skupnih preiskovalnih skupin. Eurojust je bil v zadnjem času zaprošen za sodelovanje zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji terorizma in trgovine z ljudmi. Naslednji Posvetovalni forum bo izveden naslednje letu v skupni organizaciji Bolgarije in Avstrije, ki v letu 2018 predsedujeta Svetu EU.

 

Zapisala: Anita Veternik

Nazaj