Novice

Slovensko tožilstvo letos del mednarodne akcije v boju proti pranju denarja

Slovensko državno tožilstvo in policija sta sodelovala v mednarodni operaciji EMMA4 – v poostrenem boju proti denarnim mulam in nezakonitim dobičkom v povezavi s pranjem denarja.

V času od 1. septembra do 30. novembra 2018 je potekala mednarodna operacija EMMA4 (The European Money Mule Action) – poostren boj proti denarnim mulam in nezakonitemu ustvarjanju dobičkov na škodo finančnih institucij in posameznikov, v povezavi z računalniško kriminaliteto in pranjem denarja. V četrti EMMA operaciji je v koordinaciji z Europolom in Eurojustom sodelovalo največje število držav (22), med njimi poleg držav iz  EU tudi ZDA, Avstralija in Švica. Slovenijo sta zastopala slovenska policija, kot organ odkrivanja kaznivih dejanj, in državno tožilstvo RS, kot organ kazenskega pregona.

Slovenska policija že več let aktivno deluje v okviru evropskih prioritetna področju boja proti organizirani kriminaliteti. Projekti EMPACT (Evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kriminalnim grožnjam ]določajo prednostno obravnavo posameznih področij kriminala. Za obdobje 2018 do 2021 so kot prednostna področja opredeljena: trgovina z ljudmi, trgovina z orožjem, trgovina z drogo, organiziran premoženjski kriminal, davčne goljufije in računalniška kriminaliteta.

Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala povečano število denarnih mul – posameznikov, ki iz tujine na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Pogosto gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme in različne oblike spletnihgoljufij (CEO – direktorske goljufije, nigerijske goljufije, ipd.). Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija obravnava kot kaznivo dejanja Pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika KZ-1.

Tekom operacije EMMA4 je policija preiskovala več zadev, v katerih so bile v Sloveniji identificirane denarne mule. Skupno so obravnavali 33 zadev zaradi utemeljitve elementov kaznivih dejanj goljufije (211. KZ-1), poslovne goljufije (228. KZ-1), ponarejanja listin (251. KZ-1) in pranja denarja (245. KZ-1). Preiskovali so 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj v skupni višini 2,8 mio. evrov. Policiji je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in slovenskimi bankami uspela začasno zaustaviti 970.000 evrov. V času preiskovanja sta bila prijeta 2 storilca, izvedeni sta bili dve hišni preiskavi in dve osebni preiskavi, podanih je bilo 22 predlogov za mednarodno pravno pomoč.

Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da so običajno tuji državljani, ki v Sloveniji odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja goljufije, poslovne goljufije ali napada na informacijski sistem, ki so storjena v tujini, in pri katerih so oškodovanci tuje fizične ali[ pravne osebe.

Policija izpostavlja obsežno in dlje časa trajajočo preiskavo v Sloveniji, v kateri sta bili prijeti dve denarni muli, državljana  Srbije. Preiskava se je začela na podlagi več obvestil UPPD o sumljivih transakcijah, ki so bile[ izvršene iz bančnih računov v ZDA na račune pravnih in fizičnih oseb v Sloveniji. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so storilci s ciljem oškodovanja družb v ZDA izvrševali telefonske in spletne goljufije tako, da  so družbam iz ZDA lažno prikazovali nekatera dejstva in okoliščine ter jih zavedli, da so izvršili nakazila na račune v Sloveniji, ki so bili pod nadzorom denarnih mul. Skupno je bilo izvršenih več kot 60 transakcij, s katerimi so si storilci pridobili okrog 3,7 mio evrov protipravne premoženjske koristi in na tak način oškodovali 10 gospodarskih družb iz ]ZDA. Slovenska policija je v navedenem primeru sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI) ter varnostnima organoma iz Srbije in Črne Gore.

V preiskavah denarnih mul ugotavljamo, da v zadnjem obdobju ni primerov, kje bi se kot denarne mule pojavljali slovenski državljani. V preteklosti  smo večkrat opozarjali občane, da lahko, v kolikor niso pozorni, hitro postanejo denarne mule in s tem sostorilci kaznivega dejanja pranja denarja. Lahko že, denimo, s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki pod pretvezo, da ponuja dobro plačano delo na domu in hkrati ne zahteva posebnih znanj, v nadaljevanju pa na vaš račun  posreduje denarna sredstva, ki dejansko izvirajo iz kaznivih dejanj.

Občani se morajo zavedati dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja.

Državno tožilstvo se je priključilo evropski kampanji ozaveščanja o nevarnostih kriminalnih dejanj pranja denarja

Državno tožilstvo RS se je letos priključilo evropski kampanji, ki v sodelovanju z Europolom, Eurojustom in Evropsko bančno federacijo, ki združuje 32 nacionalnih bančnih združenj, opozarja na nevarnosti in pasti povezanimi z goljufivim prenakazovanjem denarja ter drugimi oblikami pranja denarja.

Največji pomen kampanje vidimo v ozaveščanju javnosti o tem, katere goljufije so povezane s pranjem denarja, na kaj vse moramo biti pozorni, kdo so najbolj ogrožene skupine ljudi in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da se zaščiti pred različnimi oblikami pranja denarja, ki predstavljajo resno kaznivo dejanje.

Problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja je v državah članicah EU iz leta v leto bolj aktualna. Po podatkih, s katerimi razpolagamo na državnem tožilstvu,  Slovenci zaenkrat nismo med najbolj ogroženimi. V zadnjem času se več kot 90-odstotkov vseh goljufivih transakcij zgodi na internetu. Narašča namreč število posameznikov, ki nasedajo ponudbam iz tujine za prenakazila denarnih sredstev preko transakcijskih računov. Na tožilstvu opozarjamo, da postanejo s tem udeleženci pri resnem kaznivem dejanju.

Preiskave pranja denarja so večinoma povezane s preiskavami kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, kot so domače davčne utaje, zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter poslovne goljufije. Rizični profil Republike Slovenije potrjuje večje število preiskav pranja denarja, ki so vezana na hujša kazniva dejanja.

Za izboljšanje stanja v prihodnje se bomo na tožilstvu zavzemali za odpravo številnih ovir pri pregonu in sodni obravnavi v zadevah, povezanih s pranjem denarja, predvsem dokaznih zahtev pri dokazovanju pranja denarja in temeljnih predhodnih kaznivih dejanj.

Pojavnost kaznivih dejanj, povezanih s prenašanjem umazanega denarja je v Sloveniji zaenkrat še relativno nizka. Kljub temu pravosodni sistem uspešno zaznava tudi tovrstna kazniva dejanja in jih preganja. Tako je v letošnjem letu Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,  v navezi s policijo, sodelovalo pri pomembni zadevi goljufije povezane s pranjem denarja, ki je že doživela sodni epilog. Obdolženi je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca zaporne kazni. Sodba je že pravnomočna.

Povezave:

 https://youtu.be/lhL-qUXfex8

 https://www.youtube.com/watch?v=STkHge6nmf0

https://www.youtube.com/watch?v=H8WH71DK-ts

https://www.youtube.com/watch?v=WrsPJ2f4TOQ

https://www.youtube.com/watch?v=66Np8bqfcxI

Nazaj