Generalni državni tožilec

Pristojnosti

Generalni državni tožilec:

  • sprejme politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta;
  • izda splošna navodila, s katerimi se v okviru določene politike pregona natančneje opredelijo pogoji, merila in posebne okoliščine, ki vplivajo na odločitev državnih tožilcev;
  • izdaja splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev pri obravnavanju zadev. Splošna navodila se nanašajo na enotno uporabo zakona, usmerjanje oziroma izenačevanje politike pregona in obveščanje pri državnih tožilstvih;
  • predlaga Državnotožilskemu svetu v sprejem merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev;
  • nadzoruje opravljanje zadev državnotožilske uprave na državnih tožilstvih;
  • odredi obseg in način opravljanja delnega strokovnega pregleda, ki se opravi za oceno službe posameznega državnega tožilca ali za oceno kakovosti dela in uspešnosti pregona v posameznih vrstah zadev ali za analizo izvajanja oziroma pripravo zakonov in drugih predpisov;
  • lahko za postopanje v posamezni zadevi določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo;
  • poda predlog pristojnemu ministru za odredbo o številu mest državnih tožilcev in nazive, v katerih se pri posameznih državnih tožilstvih opravlja državnotožilska služba;
  • odloča o dodelitvi in prenehanju dodelitve državnega tožilca na drugo državno tožilstvo;
  • predlaga premestitev državnega tožilca;
  • poda predhodno mnenje k imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • poda mnenje o razrešitvi vodje okrožnega državnega tožilstva;
  • na predlog nacionalnega predstavnika v Eurojustu izda odredbo o prevzemu zadeve, ki je že dodeljena v obravnavo drugemu državnemu tožilcu, če je to potrebno zaradi učinkovitega postopanja;
  • lahko poda pobudo disciplinskemu tožilcu za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka;
  • lahko izreče državnemu tožilcu začasno odstranitev iz državnotožilske službe (suspenz);
  • mora biti nemudoma obveščen s strani sodišča, ki odredi pripor zoper državnega tožilca;
  • podeljuje priznanja državnim tožilcem za posebne delovne uspehe ali prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte iz njihove pristojnosti oziroma opravljanje nalog ali pooblastil;
  • pripravi skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev;
  • posreduje obvestila o delu državnih tožilcev sredstvom javnega obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali sklicevanjem tiskovnih konferenc oziroma na drug primeren način;
  • lahko obvesti javnost o stanju posamezne zadeve, ki jo obravnava državno tožilstvo, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb;
  • lahko na lastno pobudo ali na predlog vodje državnega tožilstva poda izjavo za javnost, v kateri opozori, da določeni podatki ali komentarji, objavljeni v medijih, huje ogrožajo ali kršijo ustavno pravico do domneve nedolžnosti osumljenca v predkazenskem postopku, ustavno pravico do domneve nedolžnosti osebe, ki je obravnavana v kazenskem postopku, samostojnost državnih tožilstev ali delovanje državnih tožilcev na podlagi ustave in zakona.