Generalna državna tožilka

Barbara Brezigar, generalna državna tožilka

Vrhovno državno tožilstvo ima štiri oddelke (kazenski oddelek, civilno-upravni oddelek, oddelek za državnotožilski strokovni nadzor in pritožbeni oddelek), strokovni center in pravno informacijski center.

Vrhovni državni tožilci na kazenskem oddelku vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti v pravnomočno končanih kazenskih zadevah in zadevah v zvezi s prekrški ter podajajo odgovore na zahteve za varstvo zakonitosti, ki jih je vložila nasprotna stranka v postopku in predloge o zahtevah za izredno omilitev kazni ter nastopajo v pritožbenem postopku v primerih, v katerih kot pritožbeno sodišče odloča vrhovno sodišče. Z zavzemanjem pravnih mnenj glede zahtevnih pravnih vprašanj in evidentiranjem sodne prakse pomagajo okrožnim državnim tožilcem pri njihovem delu.

Vrhovni državni tožilci na civilno-upravnem oddelku vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe v pravdnih in drugih civilnih sodnih postopkih ter zoper sodno odločbo izdano v upravnem sporu. Predpostavka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, ki ni v razpolagi strank v postopku, je varstvo javnega interesa, predvsem zaradi poenotenja sodne prakse glede uporabe zakonov in institutov ter opredelitve do posameznih pravnih vprašanj.

Višji državni tožilci na pritožbenem oddelku na sedežu v Ljubljani in na treh zunanjih oddelkih (v Mariboru, Celju in Kopru) zastopajo pritožbe okrožnih državnih tožilcev pred višjimi sodišči in s podajo predlogov o pritožbah okrožnih državnih tožilcev, obdolžencev in njihovih zagovornikov sooblikujejo pravno prakso in kaznovalno politiko.

Oddelek za državnotožilski strokovni nadzor opravlja strokovni nadzor nad delom okrožnih državnih tožilcev. Splošni nadzorstveni pregledi poslovanja okrožnih državnih tožilstev se opravi vsake tri leta, oddelek pa opravlja tudi delne nadzorstvene preglede dela posameznega državnega tožilca ali dela na posamezni zadevi.

Strokovni center državnim tožilcem zagotavlja potrebno strokovno pomoč z drugih strokovnih področij, pripravlja in izvaja izobraževanje državnih tožilcev ter zagotavlja strokovne podlage za mednarodno državnotožilsko sodelovanje.

Pravno informacijski center skrbi za razvoj, enotnost in delovanje informacijske podpore delovanju državnih tožilstev.

Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je pristojna za pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahteva posebno organiziranost in usposobljenost za območje cele države, kadar generalni državni tožilec tako odloči.

Vrhovno državno tožilstvo odloča o sporih o pristojnosti med okrožnimi državnimi tožilstvi ter o prenosu zadev na drugo krajevno pristojno državno tožilstvo, kadar je to potrebno zaradi lažje izvedbe postopka ali iz drugih tehtnih razlogov.

Notranja ureditev državnih tožilstev je določena z Državnotožilskim redom, ki ga predpiše minister za pravosodje na predlog generalnega državnega tožilca.

Število mest državnih tožilcev je določeno z Odredbo o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca. Vse državne tožilce imenuje Vlada RS in imajo trajni mandat. Generalnega državnega tožilca RS pa imenuje Državni zbor na predlog Vlade za dobo šestih let.

Barbara Brezigar,
Generalna državna tožilka RS