Poročila o delu državnih tožilstev

• Letno poročilo 2009 (PDF datoteka).

Arhiv poročil

• Letno poročilo 2008 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2007 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2006 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2005 (PDF datoteka).

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev 2009

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Trg OF 13, 1000 Ljubljana

Predgovor

Na podlagi 62. člena Zakona o državnem tožilstvu je Vrhovno državno tožilstvo RS pripravilo skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2009. Poročilo temelji na podatkih in poročilih, ki so jih za svoje področje dela pripravila okrožna državna tožilstva, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, Specializirani oddelek za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti in druge uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku in vsi oddelki Vrhovnega državnega tožilstva RS ter slovensko predstavništvo v Eurojustu.

V preteklem letu se je priliv novih kazenskih zadev zoper znane storilce kaznivih dejanj na okrožna državna tožilstva povečal za 10 %. Okrožna državna tožilstva so prejela ovadbe zoper 37209 znanih oseb (polnoletnih, mladoletnih in pravnih oseb). Povečalo se je tudi število ovadb zoper neznane storilce. Okrožna državna tožilstva so rešila 73 % ovadb, ki so jih v tem letu prejela zoper polnoletne storilce. Pri mladoletnih storilcih pa so rešili 80 % vseh prejetih ovadb. Pri polnoletnih storilcih je bilo 37 % ovadb (glede na vse rešene ovadbe v letu 2009) zavrženih, v 14 % so državni tožilci vložili zahteve za preiskavo pri preiskovalnih sodnikih okrožnih sodišč, 35 % vseh rešitev pa je predstavljalo neposredne obtožne akte, na podlagi katerih kazensko sodišče izvede glavno obravnavo in izreče sodbo. Po opravljeni preiskavi zoper polnoletne storilce so bile v 65 % primerov vložene obtožnice. Pri mladoletnikih so bili glede 42 % prejetih ovadb vložene zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka, v 59 % zadev vrnjenih iz pripravljalnega sodnega postopka so bili vloženi predlogi za izrek ukrepa in kaznovanje. Odstotek vseh v letu 2009 izrečenih obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce je znašal 79. Zelo visok je odstotek pogojnih obsodb, saj znaša 76 % vseh izrečenih kazenskih sankcij. Le 5 % je bilo denarnih in 17 % zapornih kazni. Na področju alternativnih oblik pregona (odložen pregon in postopek poravnavanja) je bilo tovrstno reševanje uspešno v 60 % zadev, ki so jih državni tožilci dali v postopek alternativnega reševanja. V teh postopkih pa so storilci v humanitarne namene po nalogu državnih tožilcev plačali skupno skoraj 304.000 evrov.

Tudi v preteklem letu so se nekatera tožilstva prve stopnje, predvsem največje tožilstvo v državi, soočala s povečanim številom glavnih obravnav, ki povzroča resne probleme pri organizaciji dela in predvsem pri zagotavljanju pogojev za tekoče in kakovostno delo na zahtevnih primerih v predkazenskem postopku in v kasnejših fazah postopka, ki zahtevajo res veliko časa in osredotočenja na delo. Gre za problem, ki ga ni mogoče rešiti le znotraj državnotožilske organizacije. Na problem smo večkrat opozorili ministrstvo za pravosodje ter sodišča. Potekali pa so tudi naši pogovori s predstavniki Vrhovnega sodišča RS, ki se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Ker že nekaj let opažamo porast priliva najbolj zahtevnih zadev na državna tožilstva, ki za kakovostno obravnavanje zahtevajo čas in kontinuirano delo, je tudi to razlog, da se poskrbi, da bodo naroki za glavne obravnave ustrezno in ekonomično potekali ter da se bo skrajšalo število narokov v eni zadevi.

Še vedno obstaja tudi problem, da prevelik obseg dela v zvezi s prekrški odpade na Vrhovno državno tožilstvo RS, katerega kazenski oddelek se tako v preveliki meri ukvarja z odločanjem o izrednih pravnih sredstvih na področju prekrškov, v razmerju do dela na področju kaznivih dejanj, ki bi moralo predstavljati bistvo dela. Vrhovno državno tožilstvo RS je svoje delo opravilo tudi na civilno-upravnem področju, v okviru pristojnosti Strokovnega centra in izobraževanja, v pritožbenem postopku in pri izvajanju državnotožilskega strokovnega nadzora. Posebej pa je potrebno omeniti delo Pravno-informacijskega centra in drugih državnih tožilcev pri zahtevnem projektu E-pravosodja, ki je v zaključku pripravljalne faze in je zahteval veliko angažiranost večjega števila zaposlenih v državnotožilski organizaciji. Ob vsem tem in rednem delu pa so predstavniki državnotožilske organizacije aktivno sodelovali pri podajanju mnenj in predlogov pri spreminjanju zakonodaje, pripravah strategij na različnih področjih ter pri pojasnjevanju zakonodaje in prakse ob priložnosti pregleda dela s strani evropskih institucij.

Usmeritev, ki jo zastopa Vrhovno državno tožilstvo RS in trud državnih tožilcev skozi zadnjih nekaj let, da se pri preiskovanju in pregonu najbolj zahtevnih oblik gospodarskega kriminala že v zgodnji fazi formirajo preiskovalni timi, v katerih sodelujejo državni tožilci, policisti in predstavniki drugih državnih organov (kot npr. Računskega sodišča RS, Davčne uprave RS, Urada RS za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Urada RS za preprečevanje pranja denarja in podobno) se je nadaljevala tudi v letu 2009, ko je tako, kot že pred tem, poskrbljeno, da imajo ti timi na razpolago tudi pomoč strokovnjakov z različnih področij, če je to potrebno.

Delo, opisano v tem poročilu je opravilo 170 državnih tožilcev vseh stopenj, 18 pomočnikov državnih tožilcev in 42 strokovnih sodelavcev (ki po vsebini opravljajo tožilsko delo) ob pomoči tožilskega osebja, brez katerih ni uspešnega tožilskega dela. Pri delu je sodelovalo tudi 35 pripravnikov, katerih določen odstotek bo že po tradiciji nadaljeval kariero v tožilskih vrstah. Že v preteklem letu smo ocenili, da brez dobrega in tesnega sodelovanja med kolegi in sodelavci v celotni državnotožilski organizaciji, ki temelji na zaupanju in spoštovanju, ne bi bilo rezultatov, ki so opisani v pričujočem poročilu. Še bolj velja to za preteklo leto, ko se je znižalo število državnotožilskih funkcionarjev, obseg dela pa se je povečal. V veliki meri je delo zaznamoval tudi izredni nadzorstveni pregled ljubljanskega tožilstva, ki ga je opravilo Ministrstvo za pravosodje RS in se je zaključil tik pred koncem leta, sledila pa mu je napoved ministra o izdaji obveznih navodil za uporabo Državnotožilskega reda. Državni tožilci so v zvezi s tem pokazali visoko stopnjo suverenosti in skrbi za ugled in samostojnost državnotožilske organizacije. Tudi tokratno letno poročilo o našem delu ponazarja trud in predanost vseh zaposlenih na slovenskih tožilstvih.




Barbara Brezigar generalna državna tožilka RS