Poročila o delu državnih tožilstev

• Letno poročilo 2010 (PDF datoteka).

Arhiv poročil

• Letno poročilo 2009 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2008 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2007 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2006 (PDF datoteka).
• Letno poročilo 2005 (PDF datoteka).

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev 2010

VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Trg OF 13, 1000 Ljubljana

Predgovor

Na podlagi 62. člena Zakona o državnem tožilstvu je Vrhovno državno tožilstvo RS pripravilo skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2010. Poročilo temelji na podatkih in poročilih, ki so jih za svoje področje dela pripravila okrožna državna tožilstva, Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS in njen Specializirani oddelek, vsi oddelki Vrhovnega državnega tožilstva RS ter slovensko predstavništvo v Eurojustu.

V preteklem letu se je priliv novih kazenskih zadev zoper znane storilce kaznivih dejanj na okrožna državna tožilstva povečal za šest odstotkov. Samo po sebi to ne predstavlja velikega povečanja, vendar je potrebno poudariti, da se je priliv novih zadev v letu 2009 povečal za kar deset odstotkov v primerjavi z letom 2008. Okrožna državna tožilstva so prejela ovadbe zoper 39343 znanih oseb (polnoletnih, mladoletnih in pravnih oseb). Nekoliko se je zmanjšalo število ovadb zoper neznane storilce. Okrožna državna tožilstva so rešila 73 odstotkov ovadb, ki so jih v tem letu prejela zoper polnoletne storilce, kar je za odstotek manj kot leto pred tem. Vendar je pri tem potrebno poudariti, da so v absolutni številki državni tožilci kljub manjšemu odstotku rešili kar za 2824 zadev več, kot v letu 2009. Pri mladoletnih storilcih pa so rešili 79 odstotkov vseh prejetih ovadb ter tako rešili en odstotek manj v primerjavi z letom pred tem, kar pa predstavlja 82 več rešitev kot leto poprej. Povečal se je odstotek rešenih zadev zoper pravne osebe (z 51 odstotkov v letu 2009 na 54 odstotkov v letu 2010, kar predstavlja 349 več rešitev v letu 2010). Pri polnoletnih storilcih je bilo 42 odstotkov ovadb (glede na vse rešene ovadbe v letu 2010) zavrženih in od tega 14 odstotkov po postopku poravnavanja in odloženega pregona, v 13 odstotkih so državni tožilci vložili zahteve za preiskavo pri preiskovalnih sodnikih okrožnih sodišč, 32 odstotkov vseh rešitev pa je predstavljalo neposredne obtožne akte, na podlagi katerih kazensko sodišče izvede glavno obravnavo in izreče sodbo. Po opravljeni preiskavi zoper polnoletne storilce so bile v 65 odstotkih primerov vložene obtožnice. Pri mladoletnikih so bili glede 40 odstotkov prejetih ovadb vložene zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka, v 64 odstotkih zadev, vrnjenih iz pripravljalnega sodnega postopka, pa vloženi predlogi za izrek ukrepa in kaznovanje. Odstotek vseh v letu 2010 izrečenih obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce je znašal 79. Še vedno je zelo visok odstotek pogojnih obsodb, saj znaša 77 odstotkov vseh izrečenih kazenskih sankcij, kar je odstotek več kot leto poprej. Le 5 odstotkov je bilo denarnih in 15 odstotkov zapornih kazni. Na področju alternativnih oblik pregona (odložen pregon in postopek poravnavanja) je bilo tovrstno reševanje uspešno v 59 odstotkih zadev zoper polnoletne storilce, ki so jih državni tožilci dali v postopek alternativnega reševanja. To je odstotek manj, kot leto poprej, vendar so bile alternativne oblike pregona v absolutnem številu uspešne v 193 več primerih kot v letu 2009. V teh postopkih pa so storilci v humanitarne namene po nalogu državnih tožilcev plačali skupno nekaj več kot tristo tisoč evrov.

Tako na okrožnih državnih tožilstvih kot tudi na najvišjem tožilstvu v državi ni bilo večjih zaostankov, saj so bile zadeve večinoma rešene v dogovorjenih rokih, na koncu leta pa so ostale nerešene praviloma le zadeve, ki so na tožilstva prispele konec leta.

Še vedno prevelik obseg dela v zvezi s prekrški odpade na Vrhovno državno tožilstvo RS, ki se tako v veliko preveliki meri ukvarja z odločanjem o izrednih pravnih sredstvih na področju prekrškov, v razmerju do dela na področju kaznivih dejanj, ki bi moralo predstavljati bistvo dela. Vsi oddelki Vrhovnega državnega tožilstva RS (kazenski, civilno-upravni, pritožbeni, oddelek za državnotožilski strokovni nadzor, strokovni center in pravno-informacijski center) so delo tekoče opravili. Poleg rednega dela smo na Vrhovnem državnem tožilstvu RS obravnavali pravno problematiko različnih področij, od problemov neplačevanja socialnih prispevkov do problemov, povezanih z »missing trade« družbami.

Veliko časa smo državni tožilci v preteklem letu porabili za pripravo pripomb na osnutek in predlog novega Zakona o državnem tožilstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje RS ter za argumentiranje neustreznosti Obveznih navodil za uporabo Državnotožilskega reda, ki jih je minister za pravosodje izdal 22. 2. 2010, potem ko so predstavniki ministrstva na podlagi poslanskega vprašanja o konkretni odprti kazenski zadevi opravili izredni pravosodni nadzor nad Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani. Na podlagi naše pobude za oceno ustavnosti ministrovih obveznih navodil je bila na Ustavno sodišče RS vložena zahteva za oceno ustavnosti teh navodil. Ustavno sodišče pa je 8. 7. 2010 sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 7. člena Zakona o državnem tožilstvu, ki omogoča ministru izdajo navodil, zadržalo izvrševanje te določbe Zakona o državnem tožilstvu ter do končne odločitve prepovedalo uporabo ministrovih obveznih navodil. Do konca leta Ustavno sodišče dokončne odločitev še ni sprejelo.

Kljub za 16 odstotkov večjemu prilivu novih zadev v zadnjih dveh letih in kljub zmanjšanju števila državnotožilskih funkcionarjev, ministrstvo za pravosodje ni sledilo našim predlogom za razpise mest državnotožilskih funkcionarjev in je tako sredi leta funkcijo opravljalo kar 12 državnotožilskih funkcionarjev manj kot sredi leta pred tem. Ob koncu leta 2010 je v državnotožilski organizaciji svoje delo opravljalo 165 državnih tožilcev vseh stopenj, 26 pomočnikov državnih tožilcev in 39 strokovnih sodelavcev (ki po vsebini opravljajo tožilsko delo) ob pomoči 187 članov tožilskega osebja, brez katerih ni uspešnega tožilskega dela. Pri delu je sodelovalo tudi 31 pripravnikov, katerih določen odstotek bo prav gotovo nadaljeval kariero v tožilskih vrstah. Brez dobrega in tesnega sodelovanja med kolegi in sodelavci v celotni državnotožilski organizaciji, ki temelji na zaupanju in spoštovanju, ob povečani zahtevnosti in večjemu številu zadev ne bi bilo rezultatov, ki so opisani v pričujočem poročilu. Tudi tokratno letno poročilo o našem delu ponazarja trud in predanost vseh zaposlenih na slovenskih tožilstvih.

Barbara Brezigar, generalna državna tožilka RS