Sodelujoči predstavniki sodstva, policije, državnega tožilstva in odvetništva so na posvetu ob 15-letnici sodstva v specializiranih kazenskih zadevah med poglavitnimi izzivi specializiranega pravosodja izpostavili vedno zahtevnejše primere organiziranega kriminala ter problematiko pristojnosti specializiranih sodišč. Med drugim so opozorili na zastarelo kazensko zakonodajo ter prostorsko stisko pravosodja.

Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je udeležencem posveta uvodoma dejala, da ima organiziran kriminal številne negativne vplive na socialni, zakonodajni, politični in ekonomski razvoj, ter zmanjšuje zaupanje v pravno državo in državne institucije. Opozorila je, da sta pregon in sojenje organiziranemu kriminalu vedno bolj kompleksna, zahtevna in dolgotrajna procesa in spomnila, da je tožilstvo že leta 1994 prepoznalo zahtevnost in kompleksnost pregona tovrstnih kaznivih dejanj; tako je bila leta 1996 na Vrhovnem državnem tožilstvu RS ustanovljena Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, kot posebna organizacijska enota, s pristojnostjo delovanja na območju celotne države. Prav tako je bila prepoznana potreba po obravnavi tovrstnih zadev po načelu timskega dela, ki združuje znanje, usposobljenost, izkušnje in organiziranost, ki tožilcem omogoča osredotočenost dela na zadevah skozi daljše časovno obdobje.

Vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič je v svojem govoru poudaril pomembnost ustrezne ureditve pristojnosti dela specializiranega pravosodja, torej vprašanja, katera kazniva dejanja so potrebna in vredna obravnave na specializiranih sodiščih. Po njegovem mnenju bi moralo specializirano pravosodje obravnavati številčno manj zadev in to tiste najzahtevnejše in najkompleksnejše. Prav tako je poudaril, da je razvoj prakse in zakonodaje v smeri poudarjanja varovanja človekovih pravic in poštenosti postopka edina pravilna pot, težava pa nastane takrat, ko na drugi strani policiji in tožilstvu izostanejo zakonska orodja in pravna sredstva, da bi lahko tudi sama učinkovito opravljala svojo funkcijo varovanja javnega interesa, ki tudi sodi v okvir zagotavljanja pravne države. Ob tem je kot najpomembnejšo fazo kazenskega postopka v zvezi z bojem zoper organizirani kriminal izpostavil predkazenski postopek, v okviru katerega se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi. Med drugim je analiziral kompleksnost vprašanj v zvezi z vlogo skesanca v okviru boja zoper organiziran kriminal ter izpostavil razmislek o prenovi določb, ki urejajo vprašanje pogajanj in sklepanj sporazumov o priznanju krivde.

Vrhovni državni tožilec in podpredsednik Eurojusta Boštjan Škrlec, ki se je posveta udeležil preko video povezave,  je predstavil problematiko mednarodnega sodelovanja v zahtevnejših zadevah organiziranega kriminala.