Aktualno
Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je v DZ predstavila Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023
Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je 12. 6. 2024 v DZ predstavila Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023. Parlamentarni odbor za pravosodje je seznanila s pregledom dela in s podatki, ki izkazujejo uspešno, učinkovito in gospodarno delo državnega tožilstva. Slednje, med drugim, dokazuje 88,2-odstotna obsodilnost, medtem ko je bil delež oprostilnih sodb v letu 2023 5,3-odstoten. Tožilstvo je lani prejelo 27.498 kazenskih ovadb, kar je 10 odstotkov več kot leta 2022. Od tega so jih tožilstva rešila 26.167, kar predstavlja 95 odstotkov vseh zadev. Povečanje pripada ovadb zoper polnoletne osebe gre pripisati predvsem vstopu Hrvaške v schengensko območje in obravnavi večjega števila kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitimi migracijami, kar je vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev. Statistika kaže tudi povečano število kaznivih dejanj z elementi nasilja med družinskimi člani, še posebej nad ženskami. Izstopa tudi precejšnje število kazenskih ovadb zoper mladoletne storilce, predvsem medvrstniškega nasilja ter premoženjske in spolne kriminalitete. Državna tožilstva zaznavajo tudi več organiziranega kriminala ter ostalih obsežnejših in zahtevnejših kazenskih zadev, med katerimi je generalna državna tožilka omenila nekatere pomembne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Nekoliko se je povečalo tudi število vloženih obtožnih aktov.
Leta 2023 so sodišča sodila v okrog 10 odstotkih zadev, ki jih prejme državno tožilstvo, kar po mnenju generalne državne tožilke kaže na dejstvo, da tožilstvo ne povzroča sodnih zaostankov.
Funkcijo državnih tožilcev je lani opravljajo 208 posameznikov, kar je nekoliko manj, kot leta 2022, pri čemer je generalna državna tožilka opozorila, da je tožilstvo leto 2023 končalo s 60-imi nezasedenimi tožilskimi mesti kljub prizadevanjem vlade, ki je upoštevala kadrovske potrebe tožilstva.
Člani odbora za pravosodje so se med drugim seznanili tudi z letnim poročilom Specializiranega državnega tožilstva (v nadaljevanju SDT) ter s poročilom o delu Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu, ki sta v minulem letu dosegli nekaj pomembnih obsodilnih sodb, izpostaviti gre posebej obsodilne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Kot je poudarila vodja SDT, višja državna tožilka Darja Šlibar, je bil pripad zadev na SDT v povprečju primerljiv s prejšnjimi leti, pri čemer je delo tega tožilstva, glede na pomanjkanje kadrov, moč oceniti kot pozitivno; enako je delo Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili ocenila vodja, višja državna tožilka Mojca Gruden.
Nazaj
Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je v DZ predstavila Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023
Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant je 12. 6. 2024 v DZ predstavila Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023. Parlamentarni odbor za pravosodje je seznanila s pregledom dela in s podatki, ki izkazujejo uspešno, učinkovito in gospodarno delo državnega tožilstva. Slednje, med drugim, dokazuje 88,2-odstotna obsodilnost, medtem ko je bil delež oprostilnih sodb v letu 2023 5,3-odstoten. Tožilstvo je lani prejelo 27.498 kazenskih ovadb, kar je 10 odstotkov več kot leta 2022. Od tega so jih tožilstva rešila 26.167, kar predstavlja 95 odstotkov vseh zadev. Povečanje pripada ovadb zoper polnoletne osebe gre pripisati predvsem vstopu Hrvaške v schengensko območje in obravnavi večjega števila kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitimi migracijami, kar je vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev. Statistika kaže tudi povečano število kaznivih dejanj z elementi nasilja med družinskimi člani, še posebej nad ženskami. Izstopa tudi precejšnje število kazenskih ovadb zoper mladoletne storilce, predvsem medvrstniškega nasilja ter premoženjske in spolne kriminalitete. Državna tožilstva zaznavajo tudi več organiziranega kriminala ter ostalih obsežnejših in zahtevnejših kazenskih zadev, med katerimi je generalna državna tožilka omenila nekatere pomembne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Nekoliko se je povečalo tudi število vloženih obtožnih aktov.
Leta 2023 so sodišča sodila v okrog 10 odstotkih zadev, ki jih prejme državno tožilstvo, kar po mnenju generalne državne tožilke kaže na dejstvo, da tožilstvo ne povzroča sodnih zaostankov.
Funkcijo državnih tožilcev je lani opravljajo 208 posameznikov, kar je nekoliko manj, kot leta 2022, pri čemer je generalna državna tožilka opozorila, da je tožilstvo leto 2023 končalo s 60-imi nezasedenimi tožilskimi mesti kljub prizadevanjem vlade, ki je upoštevala kadrovske potrebe tožilstva.
Člani odbora za pravosodje so se med drugim seznanili tudi z letnim poročilom Specializiranega državnega tožilstva (v nadaljevanju SDT) ter s poročilom o delu Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu, ki sta v minulem letu dosegli nekaj pomembnih obsodilnih sodb, izpostaviti gre posebej obsodilne sodbe v zahtevnih zadevah bančne kriminalitete. Kot je poudarila vodja SDT, višja državna tožilka Darja Šlibar, je bil pripad zadev na SDT v povprečju primerljiv s prejšnjimi leti, pri čemer je delo tega tožilstva, glede na pomanjkanje kadrov, moč oceniti kot pozitivno; enako je delo Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili ocenila vodja, višja državna tožilka Mojca Gruden.
