Generalni državni tožilec Drago Šketa je v svojem nagovoru na MLA diplomatski konferenci, ki poteka v Ljubljani od 15. do 26 maja dejal, da pomeni konferenca pomemben mejnik v skupnih prizadevanjih za zagotovitev pravice žrtvam najhujših zločinov, kar jih pozna človeštvo.

Po mnenju generalnega državnega tožilca pomeni sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (Konvencija MLA) dokaz zavezanosti mednarodne skupnosti, da podpira pravno državo in ščiti temeljne pravice in svoboščine vseh ljudi. Genocid, hudodelstva zoper človečnost  in vojna hudodelstva so med najhujšimi zločini, ki jih ljudje zagrešijo drug proti drugemu. Ti zločini povzročajo neizmerno trpljenje in uničenje, razdirajo skupnosti in puščajo travmo, ki lahko traja več generacij. Takšni zločini ne smejo ostati nekaznovani, storilci pa morajo za svoja dejanja odgovarjati. To je mogoče storiti le z učinkovitim preiskovanjem kaznivih dejanj, da bo storilce mogoče odkriti in uspešno vršiti kazenski pregon.  

Kot je poudaril, bo ta konvencija ustvarila pravno podlago za boljše in bolj učinkovito sodelovanje med državami in zagotovila, da se odgovorni za te zločine ne bodo mogli izogniti roki pravice s prečkanjem meja. Poleg tega bo to sodobno mednarodno pravno orodje za praktike, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi tožilci, preiskovalnimi sodniki, sodniki in uradniki za medsebojno pravno pomoč, ki bo zagotovilo veliko učinkovitejše zbiranje dokazov iz tujine in s tem učinkovitejši pregon teh mednarodnih kaznivih dejanj. S spodbujanjem tesnejšega sodelovanja med državami lahko povečamo učinkovitost naših prizadevanj, da storilce privedemo pred sodišče in zagotovimo pravico žrtvam. Učinkovito sodelovanje na preiskovalni in tožilski strani je ključnega pomena v vseh nadnacionalnih primerih, pri tako resnih kaznivih dejanjih pa bistveno.

V zaključku svojega nagovora je generalni državni tožilec izrazil prepričanje, da bo MLA diplomatska  konferenca zgodovinski trenutek, ki bo utrl pot novemu obdobju mednarodnega sodelovanja v boju proti genocidu, hudodelstvom zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in drugim mednarodnim zločinom, izid konference pa bo nedvomno močno vplival na življenja številnih ljudi po vsem svetu.

V okviru diplomatske konference se je generalni državni tožilec ločeno sestal z glavnim tožilcem Tožilstva Bosne in Hercegovine Milenkom Kajganićem, generalnim zveznim tožilcem dr. Petrom Frankom,  z namestnico vodje specializiranega tožilstva Švedske Hanno Lemoine ter predsednikom Eurojusta Ladislavom Hamranom.

Namen diplomatske konference, na kateri sodelujejo predstavniki držav članic OZN, opazovalk OZN ter predstavniki mednarodnih in nevladnih organizacij, so formalna pogajanja, ki bodo privedla do sprejema  Konvencije MLA. Diplomatska konferenca je ključni korak v okviru MLA pobude, ki jo vodi Slovenija, skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom. Trenutno MLA pobudo, po zadnjih podatkih, podpira že okrog 80 držav z vsega sveta.