Generalni državni tožilec Drago Šketa je v razpravi na temo učinkovitejšega multidisciplinarnega ukrepanja zoper korupcijo, ki so jo organizirali v uradu predsednice RS Nataše Pirc Musar, opozoril na  upad števila prijav na področju korupcijskih kaznivih dejanj, ki smo ga na Vrhovnem državnem tožilstvu RS zaznali v zadnjih nekaj letih. Kot glavni vzrok za to je omenil težave pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in sicer pomanjkanje motiviranosti za prijavo zaradi koristi udeležencev.

»V Politiki pregona 2023-2029 je pregon korupcijske kriminalitete določen kot prednostna naloga. Da bi delo potekalo uspešno še naprej, bi bilo potrebno tožilstvo dodatno okrepiti  s strokovnjaki, ki posedujejo specifična znanja s področij  civilnega in finančnega prava oziroma omogočiti državnim tožilcem specifična izobraževanja, ki bodo pripomogla k nadgradnji njihovega znanja. Zaenkrat strokovnjake z določenimi specifičnimi znanji najemamo kot zunanje sodelavce. Kar zadeva širše družbene pogoje bi bilo po mnenju tožilstva potrebno v prvi vrsti doseči spremembo odnosa in vrednotenja družbe do pojava korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer naj  represivne ukrepe spremljajo aktivnosti osveščanja o razlogih in mehanizmih, kako se boriti proti korupciji. Kazniva dejanja korupcije so zakonsko dobro opredeljena, problem  nastane pri dokazovanju teh dejanj, zaradi česar bomo morali dodelati tako pristop, kot način pregona teh kaznivih dejanj«, je med drugim dejal generalni državni tožilec.

Vsi razpravljavci – poleg generalnega državnega tožilca, so se dogodka udeležili še: dr. Robert Šumi, direktor Komisije za preprečevanje korupcije, pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan, Helga Dobrin, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve ter dr. Miodrag Đorđević, predsednik Vrhovnega sodišča -  so se ob zaključku pogovorov strinjali, da je v družbi potrebno doseči soglasje in politično zavezo k nujnosti sprejetja prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki mora odražati aktualne razmere. Prav tako so izpostavili potrebo po medsebojnem sodelovanju in odgovornosti vseh pristojnih organov pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi dobrega (odgovornost, transparentno delovanje, krepitev integritete). Še močneje je potrebno krepiti zavedanje, da morajo pristojne institucije (od preprečevanja, odkrivanja, pregona do sojenja) svoje delo opraviti strokovno in učinkovito. Kot so izpostavili, je izjemno pomembno je tudi, da ima Komisija v družbi kot preventivna institucija osrednjo vlogo, in sicer na način, da se njena priporočila upoštevajo in njene ugotovitve ne relativizirajo. Izpostavili so, da imajo neodvisne strokovne institucije pri postavljanju in krepitvi demokratičnih standardov (vpliv na zaupanje ljudi v institucije) izjemno velik pomen.

Predsednica je ob koncu srečanja napovedala, da bo vse pristojne državne organe in njihove predstojnike ponovno povabila na pogovor po sprejetju resolucije v državnem zboru.