Generalni državni tožilec Drago Šketa z delegacijo na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini
Člani delegacije Vrhovnega državnega tožilstva pod vodstvom generalnega državnega tožilca Draga Škete so se od 13. do 15. septembra 2023 mudili na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini, kjer so se med drugim sestali z glavnim tožilcem Tožilstva Bosne in Hercegovine Milenkom Kajganićem in njegovimi najožjimi sodelavci ter se udeležili pete Mednarodne konference z naslovom: »Trideset let od ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) - Zapuščina in prihodnji izzivi«.
Na srečanju delegacij Vrhovnega državnega tožilstva RS in Tožilstva BiH je beseda tekla o sodelovanju obeh tožilstev v boju proti organiziranemu, čezmejnemu in mednarodnemu kriminalu ter o delu v združenju EUROJUST, v okviru katerega so že bile izvedene skupne akcije; dotaknili pa so se tudi aktualnih problemov povezanih z aplikacijama SKY in Anom. Zaradi hitrejše in učinkovitejše komunikacije ter potrebe po hitrem ukrepanju v boju proti vsem oblikam kriminala, je bilo med tožilstvoma Slovenije ter Bosne in Hercegovine vzpostavljeno neposredno sodelovanje, v preteklih dveh letih so bile med drugim izvedene tudi skupne aktivnosti pri preiskavah kaznivih dejanj, ki so bila izvršena na območjih obeh držav. Generalni državni tožilec Drago Šketa je izrazil polno podporo tožilstvu BiH ter pripravljenost deliti slovenske izkušnje pri krepitvi pravosodnih institucij in vladavine prava na poti BiH k pridružitvi evropskim integracijam.
V okviru mednarodne konference na temo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, na kateri sta bila med drugim prisotna tudi predsednica in glavni tožilec Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenski sodišči Graciela Gatti Santana ter Serge Brammertz, uvodna govornica pa je bila predsednica gibanja »Matere Srebrenice in Žepe« Munira Subašić, so udeleženci izpostavili pomen Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki se je v procesu svojega delovanja od leta 1993 spopadlo z mnogimi težavami ter nepovratno spremenilo podobo mednarodnega humanitarnega prava, žrtvam vojnih zločinov pa dalo priložnost, da pričajo o grozotah vojne na področju bivše Jugoslavije.