V pogovorih so se slovenski in madžarski predstavniki dotaknili tožilskih izzivov z vidika potreb po okrepljenem mednarodnem sodelovanju in posebej izpostavili problematiko obravnavanja kaznivih dejanj, ki so povezana z virtualnimi valutami. Obe strani sta se strinjali, da razvoj kibernetske kriminalitete prehiteva zakonodajalce pri oblikovanju ustreznih pravnih podlag, ki bi preiskovalcem omogočile učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj z visoko-tehnološkim elementom in pridobivanje ključnih dokazov v elektronski obliki. Posebej so izpostavili problem pravne neopredeljenosti virtualnih valut in težav, ki se pojavljajo pri obravnavi kaznivih dejanj, kjer so virtualne valute bodisi objekt napada, bodisi predstavljajo premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem. Posebno pozornost so namenili tudi kaznivim dejanjem, ki so povezana s sintetičnimi drogami; zaradi hitrega spreminjanja njihove sestave je potrebno le te sproti uvrščati na listo prepovedanih drog. Le tako se bodo dejanja, ki so povezana z zlorabami sintetičnih drog lahko preganjala kot kazniva.

V ospredju srečanja s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Madžarske Petrom Darakom so bili pogovori o aktualnih vprašanjih, povezanih z gospodarskim in organiziranim kriminalom.

Madžarski generalni državni tožilec je v pogovorih s slovenskimi predstavniki izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega poseganja politike v neodvisnost slovenskega pravosodja in pri tem pojasnil, da so se podobni poskusi vmešavanja politike v neodvisnost tožilstva leta 2004 na Madžarskem končali z odločbo madžarskega Ustavnega sodišča, ki določa samostojno delovanje generalnega državnega tožilca in celotnega tožilstva ter njuno neodvisnost od madžarskega parlamenta.