Aktualno
Generalni državni tožilec pri pritiskih na tožilstvo ne bo sodeloval
V dopisu, s katerim je predsednico obvestil o svoji odločitvi, je generalni državni tožilec še zapisal, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora predlog priporočil po vsebini v večjem delu ocenila kot neskladnega z akti, ki urejajo delovanje DZ in njegovih organov. Sodelovanje na seji, ki ima za izhodišče tako prekarno gradivo, po oceni generalnega državnega tožilca zato ni v skladu s položajem državnega organa, ki ga vodi. Očitno gre za še en poskus političnega obračuna z njim in ne za obravnavanje vprašanj o delu organa pregona, ki jih lahko obravnava Državni zbor.
To ugotovitev še utrjuje skrajnje zaskrbljujoča okoliščina, da je predlog priporočil vložila politična stranka s podpisi poslancev, med katerimi je tudi njen predsednik, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi korupcijskega kaznivega dejanja in ki je v kazenskih postopkih tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Funkcijo organa pregona v že končanem postopku in v še nedokončanih postopkih je izvajala oz. izvaja tožilska organizacija, ki jo vodi generalni državni tožilec, zoper katerega je seja sklicana.
Ob upoštevanju, da je končni cilj predloga priporočil začetek postopka za razrešitev generalnega državnega tožilca, ki jo je eden izmed podpisanih predlagateljev, takrat v vlogi ministra za notranje zadeve, iz istih razlogov pred časom že neuspešno zahteval, se pokaže, da ta postopek zares ni nič drugega kot nedopustni pritisk na organ kazenskega pregona.
Gledano skozi pravnomočno kazensko obsodbo, je ta parlamentarni postopek po eni strani maščevanje, po drugi strani pa predstavlja pritisk na odločanje tožilske organizacije v kazenskih zadevah, ki še niso dokončane. Oboje je nedopustno.
Očitno gre za nadaljevanje uporabe političnih sredstev za vplivanje na posamezne pravne postopke, kot je bilo napovedano že pred časom.
Kot predstojnik državnega organa, ki je v okviru pravosodja samostojen in mu je zaupana funkcija kazenskega pregona, je generalni državni tožilec štel za svojo dolžnost, da na to opozori. Na seji, katere gradivo temelji na prejudiciranju zaključkov, ki jih pristojni organi sploh niso sprejeli in za katere državni zbor ni pristojen, ampak želijo predlagatelji s priporočili posegati v delo drugih samostojnih organov, pa generalni državni tožilec zaradi zaščite integritete državnega tožilstva ne more sodelovati.
Urad generalnega državnega tožilca RS
Nazaj
Generalni državni tožilec pri pritiskih na tožilstvo ne bo sodeloval
V dopisu, s katerim je predsednico obvestil o svoji odločitvi, je generalni državni tožilec še zapisal, da je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora predlog priporočil po vsebini v večjem delu ocenila kot neskladnega z akti, ki urejajo delovanje DZ in njegovih organov. Sodelovanje na seji, ki ima za izhodišče tako prekarno gradivo, po oceni generalnega državnega tožilca zato ni v skladu s položajem državnega organa, ki ga vodi. Očitno gre za še en poskus političnega obračuna z njim in ne za obravnavanje vprašanj o delu organa pregona, ki jih lahko obravnava Državni zbor.
To ugotovitev še utrjuje skrajnje zaskrbljujoča okoliščina, da je predlog priporočil vložila politična stranka s podpisi poslancev, med katerimi je tudi njen predsednik, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi korupcijskega kaznivega dejanja in ki je v kazenskih postopkih tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Funkcijo organa pregona v že končanem postopku in v še nedokončanih postopkih je izvajala oz. izvaja tožilska organizacija, ki jo vodi generalni državni tožilec, zoper katerega je seja sklicana.
Ob upoštevanju, da je končni cilj predloga priporočil začetek postopka za razrešitev generalnega državnega tožilca, ki jo je eden izmed podpisanih predlagateljev, takrat v vlogi ministra za notranje zadeve, iz istih razlogov pred časom že neuspešno zahteval, se pokaže, da ta postopek zares ni nič drugega kot nedopustni pritisk na organ kazenskega pregona.
Gledano skozi pravnomočno kazensko obsodbo, je ta parlamentarni postopek po eni strani maščevanje, po drugi strani pa predstavlja pritisk na odločanje tožilske organizacije v kazenskih zadevah, ki še niso dokončane. Oboje je nedopustno.
Očitno gre za nadaljevanje uporabe političnih sredstev za vplivanje na posamezne pravne postopke, kot je bilo napovedano že pred časom.
Kot predstojnik državnega organa, ki je v okviru pravosodja samostojen in mu je zaupana funkcija kazenskega pregona, je generalni državni tožilec štel za svojo dolžnost, da na to opozori. Na seji, katere gradivo temelji na prejudiciranju zaključkov, ki jih pristojni organi sploh niso sprejeli in za katere državni zbor ni pristojen, ampak želijo predlagatelji s priporočili posegati v delo drugih samostojnih organov, pa generalni državni tožilec zaradi zaščite integritete državnega tožilstva ne more sodelovati.
Urad generalnega državnega tožilca RS