Generalni državni tožilec Drago Šketa se je 8. in 9. aprila v Bukarešti udeležil  6. regionalne konference z naslovom »Varovanje kulturne dediščine in neodvisnosti tožilstva« v organizaciji Mednarodne frankofonske organizacije (OIF) in v sodelovanju z državnim tožilstvom Visokega kasacijskega sodišča Romunije. Med obiskom Romunije se je sestal tudi z romunskim generalnim državnim tožilcem Augustinom Lazarjem.

Generalni državni tožilec  Drago Šketa je v svojem govoru na konferenci poudaril, da je Državno tožilstvo Republike Slovenije, v skladu z Ustavo Republike Slovenije, institucija, v kateri državni tožilci delujejo kot individualni funkcionarji določenega ranga.

Krepitev državnega tožilstva Republike Slovenije se je začela z  Zakonom o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki določa, da so državna tožilstva neodvisni državni organi v sistemu pravosodja. Leta 2011 je bil položaj državnega tožilca okrepljen z novim Zakonom o državnem tožilstvu, ki je določil, da je državni tožilec, pri opravljanju državnotožilske službe neodvisen, vezan na Ustavo in zakon, kar pomeni, da mu v posamezni kazenski zadevi nihče ne sme dajati nikakršnih navodil - dovoljena so le splošna navodila o ravnanju državnih tožilcev v zvezi z enotno uporabo zakona, navodila za usmerjanje in zagotavljanje enotnosti kazenskega pregona, pravila za obveščanje javnosti ipd., ki jih izda Generalni državni tožilec Republike Slovenije oziroma posamezni vodje Okrožnih državnih tožilstev Republike Slovenije v okviru njihovih pristojnosti.

Generalni državni tožilec je v svojem govoru izrazil zaskrbljenost glede  političnega vmešavanja, ki ga je v zadnjem času moč opaziti v Romuniji in ki postaja realna grožnja neodvisnosti tamkajšnjega državnega tožilstva. Tožilci morajo biti zavezani svoji službi, imeti morajo potrebno stopnjo neodvisnosti ter stabilnosti, saj so le tako lahko osredotočeni na pregon storilcev kaznivih dejanj, ne glede na njihov položaj v družbi. Takšen status državnih tožilcev podpirata tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in Svet Evrope. »Nedavni dogodki, ki smo jim bili priča, predstavljajo grožnjo za nadaljnji razvoj Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice, kar je eden glavnih ciljev širitvenih pogajanj. Pravno državo - temeljno demokratično načelo EU - je treba zaščititi pred vsakršnim  poskusom, da bi zmanjšali njeno ključno vlogo v demokraciji; slednje bi lahko imelo negativne posledice ne le za tožilce, ampak tudi za državljane EU,« je dejal generalni državni tožilec.