Generalni državni tožilec RS, Drago Šketa, se je udeležil desetega srečanja Mreže NADAL (Network of Public Prosecutors or equivalent institutions at the Supreme Judicial Courts of the Member States of the European Union), ki je potekalo med 11. in 13. oktobrom 2017 v Dublinu na Irskem. Tokratnega srečanja se je udeležilo 19 generalnih državnih tožilcev in pet namestnikov iz držav članic EU.

Ključne teme sestanka so bile obvezna hramba podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju, varstvo osebnih podatkov, terorizem in tehnike učinkovitega boja proti terorizmu, evropski preiskovalni nalog in Evropsko javno tožilstvo. V zvezi z vsemi izpostavljenimi temami so udeleženci srečanja sprejeli stališča, ki so naslovljena na države članice in evropske institucije:

1. Sodbi Sodišča Evropske unije v zadevah Digital Righst Ireland in Tele2 Sverige sta vnesli precejšnjo negotovost in nekonsistentnost v ureditve držav članic na področju obvezne hrambe podatkov operaterjev in ponudnikov storitev informacijske družbe, kar otežuje pridobivanje pomembnih dokazov v resnih kazenskih zadevah. Mreža poziva države članice in institucije EU, da si prednostno prizadevajo za oblikovanje skupnega pristopa v zadevah, ko je potrebno zavarovati podatke o komunikaciji v elektronskem komunikacijskem omrežju z namenom preprečevanja in boja proti resnemu kriminalu ob sočasnem doseganju sorazmerja s pravicami evropskih prebivalcev. Pri tem se zavzema za čim širšo možno interpretacijo sodbe SEU, ob hkratnem upoštevanju potrebe po pridobivanju podatkov, ki so ključni za zaznavo, preiskovanje in pregon resnega kriminala (vključno s terorizmom in zlorabami otrok) na eni strani in potrebi po podatkih različnih kategorij podatkov, ki različno intenzivno posegajo v pravice posameznikov, na drugi strani. Mreža se je seznanila s tem, da Direktiva 680/2016 in Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) uvajata vrsto novih dolžnosti, ki naj zagotovijo transparentnost in odgovornost nadzornikov in upravljavcev podatkov, ki bodo enako veljale tudi za evropske tožilce od maja 2018 naprej;
2. Mreža se je seznanila s trendi in izzivi na področju terorizma ter s tem, da Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ teži k harmonizaciji pristopov v državah članicah zlasti v primerih, ki niso povsod inkriminirani (npr. potovanja z namenom izvrševanja terorističnih napadov – problem tujih borcev). V zvezi s tem Mreža izpostavlja francosko prakso, saj sodišča obsodijo tudi samo članstvo v terorističnih organizacijah. Pri tem je izpostavljena tudi dolgoletna irska praksa na enakem področju. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih je izrednega pomena tudi pomoč žrtvam kaznivih dejanj, kar poudarja tudi Direktiva. Prepoznani so bili številni izzivi pri pregonu terorističnih kaznivih dejanj, povezani s pridobivanjem elektronskih dokazov, dokazov z bojišč, učinkovito uporabo oziroma dovoljenostjo uporabe poročil obveščevalnih služb in uporabo enkripcije s strani teroristov. Kot izziv posebnega pomena so bili prepoznani radikalizirani otroci, ki so po eni strani žrtve teroristične ideologije, po drugi strani pa grožnja za vse ostale. Mreža zaključuje, da je ključ do uspeha pri boju zoper izpostavljenim izzivom tesno mednarodno sodelovanje. V tej luči Mreža kot učinkovite prepoznava tudi dejavnosti Eurojusta od ustanovitve naprej, še posebej delo Skupine za boj proti terorizmu;
3. Na področju uvedbe evropskega preiskovalnega naloga Mreža izpostavlja pozitivne lastnosti tega instrumenta, namenjenega olajšanju in pohitritvi mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so:
   • postavljeni roki za pridobivanje dokazov; v primeru zamude je potrebno obvestiti državo izdajateljico;
   • razlogi za zavrnitev naloga so omejeni; zaprošen organ sme zavrniti izvršitev naloga samo v določenih primerih, npr. če nalog nasprotuje temeljnim pravnim načelom ali škoduje interesom nacionalne varnosti;
   • ščiti temeljne pravice osumljencev oziroma obdolžencev, saj mora pristojni organ oceniti potrebnost in sorazmernost zahtevanih preiskovalnih ukrepov.

Mreža pozdravlja prizadevanja Komisije pri vzpostavitvi platforme za izmenjavo nalogov, ki naj bi postala delujoča do konca leta 2019. Komisija prav tako oblikuje uporabniku prijazen elektronski obrazec z vsebino in prevodom.

Mreža se je seznanila z izrecno zahtevo po proporcionalnosti, kot je izražena v Direktivi. Smernice za uporabo načela se bodo najprej izoblikovale na nacionalnih ravneh in morajo biti izmenjane kot dobra praksa med državami članicami na evropski ravni. Samo na tak način bo mogoče oblikovati najboljša priporočila, saj bodo temeljila na izkušnjah iz konkretnih zadev, ki se bodo s širšo uporabo naloga postopoma množile.

Izkušnje predstavnikov držav članic, ki nalog že uporabljajo, kažejo, da je mogoče upati na enake pozitivne učinke instrumenta na področju mednarodnega sodelovanja, kot jih prinaša evropski priporni nalog;

4. Mreža ugotavlja, da bo potrebno vložiti veliko dela tako na ravni EU kot na nacionalnih ravneh, da bo lahko Uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EPPO) uveljavljena in da bo tožilstvo pričelo z delom do leta 2020. Med dolgimi pogajanji o Uredbi so sodelujoče države članice izpostavile mnoga vprašanja, ki se tičejo bistva nacionalnih pravnih ureditev. Zanimivo bo opazovati, medsebojni vpliv določb o neodvisnosti evropskega tožilca na eni strani in evropskih delegiranih tožilcev na drugi strani, ki bodo delovali v državah članicah in bodo pristojni za vsakodnevno vodenje kazenskih preiskav in pregona v skladu z Uredbo in zakonodajo države članice. Prav tako se zavedamo, da lahko pride do konfliktov v sodelovanju med Evropskim javnim tožilstvom in sistemi s preiskovalnimi sodniki oziroma senati, ki odločajo o začetku kazenskega postopka.

Zapisala:

Anita Veternik, dodeljena okrajna državna tožilka