Aktualno

24. Izobraževalni tožilski dnevi

V sklopu Izobraževalnih tožilskih dnevov - letos so bili že 24. po vrsti - je bila častna gostja in osrednja govornica na zboru tožilcev predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat.
V nadaljevanju objavljamo govor generalnega državnega tožilca Draga Škete:
Spoštovani ugledni gostje, spoštovane kolegice in kolegi državne tožilke in tožilci - lepo pozdravljeni!
V posebno veselje in čast mi je, da lahko na letošnjih tradicionalnih Izobraževalnih tožilskih dnevih - že 24. po vrsti - pozdravim predsednico ustavnega sodišča, gospo dr. Jadranko Sovdat, osrednjo govornico na letošnjem srečanju, ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar in vse ostale cenjene goste, ki jih vseh ne morem poimensko pozdraviti. Z veseljem ugotavljam, da se nismo izneverili tradiciji in da ob tej priložnosti nadaljujemo z gostovanji najvišjih predstavnikov oblasti.
V izobraževalnem delu letošnjega srečanja, ki je delno že za nami, smo se seznanili s tem, kako lahko Eurojust pomaga pri učinkovitem sodelovanju in pregonu najzahtevnejših oblik čezmejne kriminalitete. Tožilski kolega, naš novi predstavnik pri Eurojustu, je orisal praktične vidike, s katerimi je mogoče to sodelovanje poenostaviti in se izogniti zamudam, ki so pri mednarodnem sodelovanju še vedno pogosto prisotne.
Tožilska kolegica je v svojem prispevku opozorila na uporabo mednarodnih konvencij ter na pravne in dejanske probleme v primerih, ko so žrtve spolnih zlorab otroci.
Uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja na vrhovnem državnem tožilstvu sta nas seznanili z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, in z vsemi izzivi, ki jih pred tožilce– in prepričan sem, da ne le pred tožilce – neredko postavlja omenjeni zakon.
Naša gostujoča predavatelja iz Zveze gluhih in naglušnih Slovenije ter iz Telekoma Slovenije, sta nam, vsak s svojega področja, predstavila aktualni temi: problematiko podatkov pridobljenih od operaterjev mobilnih komunikacij in uporabljenih v kazenskih postopkih ter težave, s katerimi se srečujejo gluhe, naglušne in slepe osebe v sodnih postopkih.
Ker ITD-ji tradicionalno niso namenjeni samo delu, ampak tudi neformalnemu druženju, ki je prav tako pomembno, upam, da se tudi letos tej tradiciji ne bomo izneverili. Iskreno se veselim druženja z vsemi vami, saj je tega časa zaradi vsakodnevnih obveznosti iz leta v leto manj.
Za celotno tožilsko organizacijo se končuje naporno leto – in tudi to je že del tradicije. Srečevali smo se z zadevami, ki postajajo iz leta v leto zahtevnejše, s pritiski javnosti, ki meni, da je vsakršne probleme v družbi mogoče rešiti z represijo. Vemo, da temu ni tako in pri tem bomo vztrajali. V takšnih okoliščinah sta pomembna strokovno znanje in pogum, ki ga potrebujemo, da bi neomajno stali na stališčih, do katerih smo se dokopali s trdim delom. Zahtevni strokovni izzivi, ki so pred nami, bodo od nas terjali še večji angažma, še več znanja in vztrajnosti ter potrebno avtoriteto, s katero bomo dosegali rezultate, ki se od nas pričakujejo. Vsak od nas navzven predstavlja pravosodje in je soodgovoren za njegovo podobo v javnosti kot tudi za zaupanje javnosti v pravno državo.
Če pred koncem leta potegnemo črto, lahko ugotovimo, da smo opravili veliko dela, za kar se vam vsem zahvaljujem. Vsak od vas je prispeval svoj delček, da bomo leto zaključili z dobrimi rezultati. Kot je imel navado povedati že moj predhodnik, pa delo nikoli ni tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti še boljše.
Tožilstvo se nenehno razvija. V zadnjih nekaj letih so se razvili novi instrumenti kot sta sporazum o priznanju krivde in predobravnavni naroki, sprejel sem novo Politiko pregona. Kadrovske okrepitve v tožilskih vrstah nas zavezujejo k hitrejšemu reševanju zadev, zato so bile obremenitve med tožilstvi, na podlagi analiz, že bolj enakomerno porazdeljene. Ne dvomim, da delimo skupno prepričanje o tem, da bi vsako sojenje na sodišču moralo biti razrešeno v razumnem roku. Če zdravnik predolgo odlaša, ali če je diagnoza napačna, je pacientovo življenje ogroženo. Zaradi naših napak in predolgih sodnih postopkov – metaforično rečeno – umirajo tudi stranke v sodnih postopkih. Da bi bilo teh žrtev čim manj, je ključno, da naredimo vse, da ta čas skrajšamo.
Zaradi menjave vodstva na Vrhovnem državnem tožilstvu je letos prelomno leto, ki med drugim prinaša tudi novo Politiko pregona, s katero sem določil strateške cilje državnih tožilcev pri pregonu kaznivih dejanj.
Pri pisanju tega akta me je v prvi vrsti vodila naloga, da določim zadeve, ki naj bi jih tožilci bolj poglobljeno in hitreje obravnavali. Poleg že ustaljenih prioritet gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala, je po strokovni oceni tožilstva v sodobnem času še posebej izražen javni interes za pregon kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin prebivalstva kot so ženske in otroci; posebna pozornost je namenjena tudi delavcem, kot eni od ranljivejših skupin v naši družbi. Državna tožilstva so v zadnjih treh letih prejela več kot 8.000 kazenskih ovadb zaradi kršitev njihovih pravic. Verjamem, da igra učinkovitost kazenskega pregona pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da bi tožilci s svojim delom pripomogli k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja.
Tehnološki in družbeni razvoj narekujeta potrebo, da organi pregona zavzamejo prepričljiva stališča pri obravnavanju kibernetskega kriminala, terorizma ter javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Prednostne bodo tudi zadeve, pri katerih je možno učinkovito poseči po nezakonitem premoženju storilcev kaznivih dejanj ter starejše nerešene zadeve.
Pred nami so novi izzivi tudi na mednarodnem področju. Strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je letos objavil poročilo, v katerem je Slovenija sicer pohvaljena, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v veliki meri učinkovit, kljub temu pa ugotavljajo, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav s področja, ki je povezano z gospodarskim kriminalom. Med pomanjkljivostmi je posebej izpostavljeno nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju finančne forenzike. V zvezi s tem smo se na Vrhovnem državnem tožilstvu že v prvi polovici leta lotili izobraževanja s področja gospodarske kriminalitete, med katere sodijo tudi kazniva dejanja pranja denarja. Slovenija je že sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja, ki pa se niso izkazali za dovolj učinkovite pri ustanavljanju podjetij za nezakonite namene, zato je pred nami še obilica dela.
Na tem mestu bi rad spregovoril še o enem, zelo pomembnem mednarodnem projektu, ki se približuje začetku svojega delovanja. Gre za ustanovitev skupnega evropskega tožilstva, pooblaščenega za čezmejne preiskave in čezmejni kazenski pregon. Slovenija je projektu naklonjena že od vsega začetka; slovenska vlada je predlog uredbe o vzpostavitvi evropskega javnega tožilca potrdila že leta 2012, saj bi s tem povečali učinkovitost pregona čezmejnega kriminala. V okviru sedanje ureditve imata namreč Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) in urad za pravosodno sodelovanje (Evrojust) precej zvezane roke, saj brez sodelovanja nacionalnih organov lahko naredita bore malo. Neučinkovitost takšne organizacije dela se je doslej kazala v relativno nizkem odstotku obsodilnosti – do obsodbe pride le v enem od petih primerov, pri čemer s čezmejnimi prevarami pri plačilu DDV na leto ponikne okrog 50 milijard evrov.
Evropska komisarka za pravosodje je zato rojstvo novega evropskega organa pregona, ki naj bi z delom začel že čet dve leti, upravičeno označila za zgodovinski dogodek, v upanju, da bo storilce kaznivih dejanj hitreje postavilo pred sodišče in hitreje izterjalo tudi neustrezno porabljeni denar davkoplačevalcev.
Mandat tožilstva, ki bo imelo sedež v Luxembourgu, naj bi razširili tudi na čezmejni terorizem. Po dosedanjih načrtih naj bi tožilstvo delovalo na dveh ravneh. Osrednja raven bo glavni evropski tožilec, na decentralizirani ravni pa bodo delovali evropski tožilci v državah članicah, ki bodo skladno s tamkajšnjo zakonodajo opravljale preiskave in pregon.
In kaj nova evropska pridobitev pomeni za naravo in organizacijo našega dela?
Vsaka država članica bo imenovala svoje državne tožilce, ki bodo med sabo izvolili evropskega javnega tožilca, ki bo vodil institucijo. Imenovani državni tožilci iz Slovenije bodo pristojni za preiskovanje in pregon v Sloveniji, vendar bodo zastopali tudi obtožne akte pred kazenskimi sodišči drugih držav članic. Kot kaže po zadnjem mednarodnem posvetu na to temo oktobra v Dublinu, na katerem smo bili prisotni tudi slovenski predstavniki, je leto 2020 sicer blizu, pa vendarle bo v ta projekt potrebno vložiti še veliko dela tako na nacionalni, kot na evropski ravni, če bomo hoteli, da bo Uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva zares pripravljena. Na mizi so še vedno ostala nekatera odprta vprašanja, ki zadevajo bistvo nacionalnih pravnih ureditev.
Če se iz mednarodnih tem vrnemo nazaj na domače, se je ob zaključku koledarskega leta, ki je pred vrati, smiselno vprašati, katere prioritetne cilje bomo zasledovali v prihodnjem letu.
Skrb za celovito varnost ljudi mora biti temeljna naloga tožilstva. Kot sem že večkrat poudaril, smo soočeni s povečanjem obsega in z večjo zahtevnostjo kriminalitete, zato je treba določiti področja, kot sta gospodarski kriminal in korupcija, ki bodo imela poseben pomen pri izvajanju kazenskega pregona.
Eden izmed temeljnih ciljev politike pregona je sprostitev virov za kakovostnejšo obravnavo teh prioritetnih oblik kriminalitete. Pri zasledovanju tega cilja se bomo zavzemali za to, da se bodo za manj pomembne oblike kriminala in za manj zahtevne zadeve v največji možni meri uporabljale možnosti, ki omogočajo hitrejše in preprostejše poslovanje, kot so denimo: alternative za kazenski pregon, kaznovalni nalogi, odločanje v realnem času, ipd. Na ta način naj bi se začela oblikovati doktrina količinskega uravnavanja dotoka zadev na sodišča, ki morajo biti rešene v razumnem roku, kar je ena od naših prioritet.
Bagatelna kriminaliteta predstavlja veliko obremenitev tako za organe odkrivanja kot za organe pregona. Kljub dejstvu, da gre za lažja kazniva dejanja, se moramo zavedati, da prizadenejo veliko število ljudi in da njihovo zaupanje v pravno državo primarno temelji na reševanju tovrstne kriminalitete. Slednjo bi bilo zato treba v večji meri obravnavati s pomočjo alternativ za kazenski pregon, ki omogočajo znatno hitrejše in ustreznejše reševanje zadev.
Na posameznih področjih se vendarle premika in premiki niso tako majhni, kot bi jih nekateri, predvsem del politike in medijev, želeli prikazati. Živahno je na vseh ravneh in napredki so vidni. Tudi letos smo dosegli veliko število obsodilnih sodb v težkih kazenskih zadevah - in ni res, da je v slovenskem pravosodju vse samo slabo!
Naj si v tem duhu za konec sposodim misel predsednika vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča, ki sem jo nedavno prebral v slovenskem tisku: »Vse slovensko sodstvo ni tako črno, kot je včasih mogoče zaslediti v različnih pisanjih glede njegovega delovanja. Predvsem pa je v teh kritikah težko prepoznati konkretne pozitivne predloge za izboljšanje stanja na tistih področjih delovanja sodstva, kjer to v resnici ni zadovoljivo ali optimalno, čeprav bi bili taki predlogi zaželeni.«
Bodi dovolj: Pred nami je še en dan druženj in zanimivih predavanj z gosti:
predstavnica nacionalnega forenzičnega laboratorija, nam bo predstavila problematiko podatkov v evidencah DNK ter razlago poročil DNK, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete nas bo podučil o govoru, predstavnica z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa bo govorila o novostih pri položaju oškodovanca v kazenskem postopku. Naš cenjeni gost iz odvetniških vrst bo govoril o sovražnem govoru, naša kolegica s specializiranega državnega tožilstva pa je pripravila predstavitev o izzivih pri odkrivanju in pregonu gospodarske kriminalitete s poudarkom na bančni kriminaliteti.
Lepo vabljeni, da jim prisluhnete!
Za konec naj se vam zahvalim za vašo pozornost in vam zaželim še naprej prijetno in koristno druženje v tem prelepem okolju.
Nazaj
24. Izobraževalni tožilski dnevi
V sklopu Izobraževalnih tožilskih dnevov - letos so bili že 24. po vrsti - je bila častna gostja in osrednja govornica na zboru tožilcev predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat.
V nadaljevanju objavljamo govor generalnega državnega tožilca Draga Škete:
Spoštovani ugledni gostje, spoštovane kolegice in kolegi državne tožilke in tožilci - lepo pozdravljeni!
V posebno veselje in čast mi je, da lahko na letošnjih tradicionalnih Izobraževalnih tožilskih dnevih - že 24. po vrsti - pozdravim predsednico ustavnega sodišča, gospo dr. Jadranko Sovdat, osrednjo govornico na letošnjem srečanju, ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar in vse ostale cenjene goste, ki jih vseh ne morem poimensko pozdraviti. Z veseljem ugotavljam, da se nismo izneverili tradiciji in da ob tej priložnosti nadaljujemo z gostovanji najvišjih predstavnikov oblasti.
V izobraževalnem delu letošnjega srečanja, ki je delno že za nami, smo se seznanili s tem, kako lahko Eurojust pomaga pri učinkovitem sodelovanju in pregonu najzahtevnejših oblik čezmejne kriminalitete. Tožilski kolega, naš novi predstavnik pri Eurojustu, je orisal praktične vidike, s katerimi je mogoče to sodelovanje poenostaviti in se izogniti zamudam, ki so pri mednarodnem sodelovanju še vedno pogosto prisotne.
Tožilska kolegica je v svojem prispevku opozorila na uporabo mednarodnih konvencij ter na pravne in dejanske probleme v primerih, ko so žrtve spolnih zlorab otroci.
Uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja na vrhovnem državnem tožilstvu sta nas seznanili z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, in z vsemi izzivi, ki jih pred tožilce– in prepričan sem, da ne le pred tožilce – neredko postavlja omenjeni zakon.
Naša gostujoča predavatelja iz Zveze gluhih in naglušnih Slovenije ter iz Telekoma Slovenije, sta nam, vsak s svojega področja, predstavila aktualni temi: problematiko podatkov pridobljenih od operaterjev mobilnih komunikacij in uporabljenih v kazenskih postopkih ter težave, s katerimi se srečujejo gluhe, naglušne in slepe osebe v sodnih postopkih.
Ker ITD-ji tradicionalno niso namenjeni samo delu, ampak tudi neformalnemu druženju, ki je prav tako pomembno, upam, da se tudi letos tej tradiciji ne bomo izneverili. Iskreno se veselim druženja z vsemi vami, saj je tega časa zaradi vsakodnevnih obveznosti iz leta v leto manj.
Za celotno tožilsko organizacijo se končuje naporno leto – in tudi to je že del tradicije. Srečevali smo se z zadevami, ki postajajo iz leta v leto zahtevnejše, s pritiski javnosti, ki meni, da je vsakršne probleme v družbi mogoče rešiti z represijo. Vemo, da temu ni tako in pri tem bomo vztrajali. V takšnih okoliščinah sta pomembna strokovno znanje in pogum, ki ga potrebujemo, da bi neomajno stali na stališčih, do katerih smo se dokopali s trdim delom. Zahtevni strokovni izzivi, ki so pred nami, bodo od nas terjali še večji angažma, še več znanja in vztrajnosti ter potrebno avtoriteto, s katero bomo dosegali rezultate, ki se od nas pričakujejo. Vsak od nas navzven predstavlja pravosodje in je soodgovoren za njegovo podobo v javnosti kot tudi za zaupanje javnosti v pravno državo.
Če pred koncem leta potegnemo črto, lahko ugotovimo, da smo opravili veliko dela, za kar se vam vsem zahvaljujem. Vsak od vas je prispeval svoj delček, da bomo leto zaključili z dobrimi rezultati. Kot je imel navado povedati že moj predhodnik, pa delo nikoli ni tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti še boljše.
Tožilstvo se nenehno razvija. V zadnjih nekaj letih so se razvili novi instrumenti kot sta sporazum o priznanju krivde in predobravnavni naroki, sprejel sem novo Politiko pregona. Kadrovske okrepitve v tožilskih vrstah nas zavezujejo k hitrejšemu reševanju zadev, zato so bile obremenitve med tožilstvi, na podlagi analiz, že bolj enakomerno porazdeljene. Ne dvomim, da delimo skupno prepričanje o tem, da bi vsako sojenje na sodišču moralo biti razrešeno v razumnem roku. Če zdravnik predolgo odlaša, ali če je diagnoza napačna, je pacientovo življenje ogroženo. Zaradi naših napak in predolgih sodnih postopkov – metaforično rečeno – umirajo tudi stranke v sodnih postopkih. Da bi bilo teh žrtev čim manj, je ključno, da naredimo vse, da ta čas skrajšamo.
Zaradi menjave vodstva na Vrhovnem državnem tožilstvu je letos prelomno leto, ki med drugim prinaša tudi novo Politiko pregona, s katero sem določil strateške cilje državnih tožilcev pri pregonu kaznivih dejanj.
Pri pisanju tega akta me je v prvi vrsti vodila naloga, da določim zadeve, ki naj bi jih tožilci bolj poglobljeno in hitreje obravnavali. Poleg že ustaljenih prioritet gospodarskega, korupcijskega in organiziranega kriminala, je po strokovni oceni tožilstva v sodobnem času še posebej izražen javni interes za pregon kaznivih dejanj na škodo ranljivih skupin prebivalstva kot so ženske in otroci; posebna pozornost je namenjena tudi delavcem, kot eni od ranljivejših skupin v naši družbi. Državna tožilstva so v zadnjih treh letih prejela več kot 8.000 kazenskih ovadb zaradi kršitev njihovih pravic. Verjamem, da igra učinkovitost kazenskega pregona pomembno vlogo v različnih segmentih družbenega življenja, zaradi česar je treba politiko pregona oblikovati tako, da bi tožilci s svojim delom pripomogli k ustvarjanju neodvisnega, učinkovitega in pravičnega pravosodja.
Tehnološki in družbeni razvoj narekujeta potrebo, da organi pregona zavzamejo prepričljiva stališča pri obravnavanju kibernetskega kriminala, terorizma ter javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Prednostne bodo tudi zadeve, pri katerih je možno učinkovito poseči po nezakonitem premoženju storilcev kaznivih dejanj ter starejše nerešene zadeve.
Pred nami so novi izzivi tudi na mednarodnem področju. Strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma, je letos objavil poročilo, v katerem je Slovenija sicer pohvaljena, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v veliki meri učinkovit, kljub temu pa ugotavljajo, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav s področja, ki je povezano z gospodarskim kriminalom. Med pomanjkljivostmi je posebej izpostavljeno nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju finančne forenzike. V zvezi s tem smo se na Vrhovnem državnem tožilstvu že v prvi polovici leta lotili izobraževanja s področja gospodarske kriminalitete, med katere sodijo tudi kazniva dejanja pranja denarja. Slovenija je že sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja, ki pa se niso izkazali za dovolj učinkovite pri ustanavljanju podjetij za nezakonite namene, zato je pred nami še obilica dela.
Na tem mestu bi rad spregovoril še o enem, zelo pomembnem mednarodnem projektu, ki se približuje začetku svojega delovanja. Gre za ustanovitev skupnega evropskega tožilstva, pooblaščenega za čezmejne preiskave in čezmejni kazenski pregon. Slovenija je projektu naklonjena že od vsega začetka; slovenska vlada je predlog uredbe o vzpostavitvi evropskega javnega tožilca potrdila že leta 2012, saj bi s tem povečali učinkovitost pregona čezmejnega kriminala. V okviru sedanje ureditve imata namreč Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) in urad za pravosodno sodelovanje (Evrojust) precej zvezane roke, saj brez sodelovanja nacionalnih organov lahko naredita bore malo. Neučinkovitost takšne organizacije dela se je doslej kazala v relativno nizkem odstotku obsodilnosti – do obsodbe pride le v enem od petih primerov, pri čemer s čezmejnimi prevarami pri plačilu DDV na leto ponikne okrog 50 milijard evrov.
Evropska komisarka za pravosodje je zato rojstvo novega evropskega organa pregona, ki naj bi z delom začel že čet dve leti, upravičeno označila za zgodovinski dogodek, v upanju, da bo storilce kaznivih dejanj hitreje postavilo pred sodišče in hitreje izterjalo tudi neustrezno porabljeni denar davkoplačevalcev.
Mandat tožilstva, ki bo imelo sedež v Luxembourgu, naj bi razširili tudi na čezmejni terorizem. Po dosedanjih načrtih naj bi tožilstvo delovalo na dveh ravneh. Osrednja raven bo glavni evropski tožilec, na decentralizirani ravni pa bodo delovali evropski tožilci v državah članicah, ki bodo skladno s tamkajšnjo zakonodajo opravljale preiskave in pregon.
In kaj nova evropska pridobitev pomeni za naravo in organizacijo našega dela?
Vsaka država članica bo imenovala svoje državne tožilce, ki bodo med sabo izvolili evropskega javnega tožilca, ki bo vodil institucijo. Imenovani državni tožilci iz Slovenije bodo pristojni za preiskovanje in pregon v Sloveniji, vendar bodo zastopali tudi obtožne akte pred kazenskimi sodišči drugih držav članic. Kot kaže po zadnjem mednarodnem posvetu na to temo oktobra v Dublinu, na katerem smo bili prisotni tudi slovenski predstavniki, je leto 2020 sicer blizu, pa vendarle bo v ta projekt potrebno vložiti še veliko dela tako na nacionalni, kot na evropski ravni, če bomo hoteli, da bo Uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva zares pripravljena. Na mizi so še vedno ostala nekatera odprta vprašanja, ki zadevajo bistvo nacionalnih pravnih ureditev.
Če se iz mednarodnih tem vrnemo nazaj na domače, se je ob zaključku koledarskega leta, ki je pred vrati, smiselno vprašati, katere prioritetne cilje bomo zasledovali v prihodnjem letu.
Skrb za celovito varnost ljudi mora biti temeljna naloga tožilstva. Kot sem že večkrat poudaril, smo soočeni s povečanjem obsega in z večjo zahtevnostjo kriminalitete, zato je treba določiti področja, kot sta gospodarski kriminal in korupcija, ki bodo imela poseben pomen pri izvajanju kazenskega pregona.
Eden izmed temeljnih ciljev politike pregona je sprostitev virov za kakovostnejšo obravnavo teh prioritetnih oblik kriminalitete. Pri zasledovanju tega cilja se bomo zavzemali za to, da se bodo za manj pomembne oblike kriminala in za manj zahtevne zadeve v največji možni meri uporabljale možnosti, ki omogočajo hitrejše in preprostejše poslovanje, kot so denimo: alternative za kazenski pregon, kaznovalni nalogi, odločanje v realnem času, ipd. Na ta način naj bi se začela oblikovati doktrina količinskega uravnavanja dotoka zadev na sodišča, ki morajo biti rešene v razumnem roku, kar je ena od naših prioritet.
Bagatelna kriminaliteta predstavlja veliko obremenitev tako za organe odkrivanja kot za organe pregona. Kljub dejstvu, da gre za lažja kazniva dejanja, se moramo zavedati, da prizadenejo veliko število ljudi in da njihovo zaupanje v pravno državo primarno temelji na reševanju tovrstne kriminalitete. Slednjo bi bilo zato treba v večji meri obravnavati s pomočjo alternativ za kazenski pregon, ki omogočajo znatno hitrejše in ustreznejše reševanje zadev.
Na posameznih področjih se vendarle premika in premiki niso tako majhni, kot bi jih nekateri, predvsem del politike in medijev, želeli prikazati. Živahno je na vseh ravneh in napredki so vidni. Tudi letos smo dosegli veliko število obsodilnih sodb v težkih kazenskih zadevah - in ni res, da je v slovenskem pravosodju vse samo slabo!
Naj si v tem duhu za konec sposodim misel predsednika vrhovnega sodišča mag. Damijana Florjančiča, ki sem jo nedavno prebral v slovenskem tisku: »Vse slovensko sodstvo ni tako črno, kot je včasih mogoče zaslediti v različnih pisanjih glede njegovega delovanja. Predvsem pa je v teh kritikah težko prepoznati konkretne pozitivne predloge za izboljšanje stanja na tistih področjih delovanja sodstva, kjer to v resnici ni zadovoljivo ali optimalno, čeprav bi bili taki predlogi zaželeni.«
Bodi dovolj: Pred nami je še en dan druženj in zanimivih predavanj z gosti:
predstavnica nacionalnega forenzičnega laboratorija, nam bo predstavila problematiko podatkov v evidencah DNK ter razlago poročil DNK, profesor z ljubljanske Filozofske fakultete nas bo podučil o govoru, predstavnica z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa bo govorila o novostih pri položaju oškodovanca v kazenskem postopku. Naš cenjeni gost iz odvetniških vrst bo govoril o sovražnem govoru, naša kolegica s specializiranega državnega tožilstva pa je pripravila predstavitev o izzivih pri odkrivanju in pregonu gospodarske kriminalitete s poudarkom na bančni kriminaliteti.
Lepo vabljeni, da jim prisluhnete!
Za konec naj se vam zahvalim za vašo pozornost in vam zaželim še naprej prijetno in koristno druženje v tem prelepem okolju.