Na VDT v zvezi z zadevo vztrajamo na že znanih stališčih iz leta 2016, da je bila hišna preiskava na BS opravljena v skladu s sodno odredbo in Zakonom o kazenskem postopku.

Navedeno potrjuje tudi odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. novembra 2016, ki je zavrnilo vse zahteve Evropske centralne banke (ECB), in sicer za preklic odredb o hišnih preiskavah, za ustavitev preiskave zaseženih podatkov ter za vračilo zasežene dokumentacije. V navedeni odločitvi je sodišče tudi poudarilo, da so bile hišne preiskave v Banki Slovenije zakonite ter da je le tožilstvo tisto, ki usmerja predkazenski postopek in tudi odloča o načinu in obliki sodelovanja z Evropsko centralno banko. Posledično je tožilstvo upoštevajoč ustavno načelo pravne države v zvezi s hišnimi preiskavami ter preiskavo zasežene dokumentacije in podatkov ravnalo v skladu z odločitvijo sodišč.

Tožilstvo je v okviru evropskega načela lojalnega sodelovanja Evropski centralni banki ponudilo konkretne oblike in načine sodelovanja, ki so celo presegale upravičenja, ki bi jih ECB imela kot zunanji subjekt, ki ni stranka v postopku, po Zakonu o kazenskem postopku. Nikakor pa ni tožilstvo moglo in smelo pristati na zahteve Evropske centralne banke, ki so po vsebini pomenile poseganje v predkazenski postopek. 

Ustavno sodišče je maja lani zavrglo ustavni pritožbi BS in ECB, saj je ugotovilo, da navedena subjekta nista nosilca temeljnih človekovih pravic, zato jim navedene pravice niso mogle biti kršene.

V predmetni zadevi je bilo delo tožilstva vseskozi usmerjeno v to, da zagotovi nemoteno, objektivno in strokovno delo policije ter da že vnaprej prepreči vsakršne zunanje poskuse vplivanja na delo policije, pri čemer menimo, da nam je to tudi uspelo.

V predmetni zadevi se predkazenski postopek nadaljuje.