Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS  z zaskrbljenostjo spremljamo zahtevo Državnega sveta  RS za uvedbo parlamentarne preiskave za ugotovitev domnevnih zlorab v pravosodju  ter domnevnega nezakonitega vodenja evidenc v Policiji.

Morebitne nepravilnosti v sodnih postopkih nikakor ne morejo in ne smejo biti predmet političnega, ampak so lahko le predmet notranjega strokovnega nadzora, pri čemer so v skrajnih konsekvencah te nepravilnosti lahko tudi podlaga za prenehanje državnotožilske funkcije. Uvedba parlamentarne preiskave, ki bi izhajala izključno iz konkretnih zadev, bi pomenila nedopustno poseganje zakonodajne veje v pravosodno vejo oblasti. Prav tako je nedopustno, da udeleženci v kazenskih postopkih terjajo preiskovanje politične odgovornosti sodnikov in tožilcev, kar kaže na to, da želi politika prevzeti nadzor nad zadevami, v katere so neposredno vpleteni nosilci politične oblasti.

Vsaka kazenska zadeva gre skozi posamezne faze postopka s predvidenimi zakonskimi varovali, ki preprečujejo kršitev človekovih pravic in jih nenazadnje sprejema parlament. Na VDT RS zastopamo stališče, da morajo biti pristojnosti posameznih državnih organov jasno razmejene, saj lahko le na ta način ohranimo ravnovesje med posameznimi vejami oblasti. Če tvegamo, da se poruši to občutljivo ravnovesje, v resnici tvegamo popolno politično podreditev pravosodja, pri čemer poudarjamo, da je iz pravnega vidika absurdno uporabljati argument, da je število kazenskih zadev, ki ne doživijo obsodilne sodbe eden od pokazateljev, ki kaže na nepravilnosti v postopkih.

V luči naštetih dejstev je morebitna parlamentarna preiskava proti odločitvam pravosodnih organov, po mnenju VDT RS ustavno sporna in v nasprotju s splošnim načelom vladavine prava. Postopki, o katerih so pravosodni organi že odločili, še posebej pa odprti kazenski postopki, nikakor ne bi smeli biti predmet preiskovanja politične odgovornosti preiskovalcev, ki so v funkciji predstavnikov politične oblasti.

Stališče Državnotožilskega sveta 

Izjava Društva državnih tožilcev