Častni govornik na letošnjem tradicionalnem zboru tožilcev, ki so se ga udeležili številni visoki gostje, je bil vodja enote za splošno kazensko pravo in pravosodno usposabljanje pri generalnem direktoratu Evropske Komisije za pravosodje in pravice potrošnikov g. Peter Csonka, ki je med drugim poudaril vlogo in pomen skorajšnjega začetka delovanja Urada evropskega javnega tožilca.

 

 

V nadaljevanju objavljamo govor osrednjega govornika, Generalnega državnega tožilca RS Draga Škete:

 

Spoštovani gostje, spoštovani kolegice in kolegi državne tožilke in tožilci  - cenjene udeleženke in udeleženci – lepo pozdravljeni!

 

Pred nami so zadnji tedni letošnjega leta, zato mi dovolite, da izkoristim to priložnost, da se skupaj ozremo nazaj, ocenimo naše preteklo delo in si zastavimo pot prioritet po kateri bomo hodili v prihodnje.

Naj začnem z novelo ZKP-N ki jo je Državni zbor sprejel konec marca, uporabljati pa se je začela v začetku meseca oktobra: naše kritične pripombe, ki smo jih podali v fazi strokovnega usklajevanja so bile v veliki večini upoštevane, zato smo spremembe podprli. Novela je prinesla številne pomembne izboljšave kazenskega postopka, izvajanje v praksi pa bo gotovo odprlo še kakšne druge izzive ter prineslo nove odgovore, stališča in sodno prakso.

Kazniva dejanja so namreč vedno bolj kompleksna in zahtevna zato državno tožilstvo podpira številne zakonodajne izboljšave in uskladitve z odločbami Ustavnega sodišča ter predloge, ki racionalizirajo delo organov v verigi kazenskega postopka in omogočajo hitrejši tek postopkov.

Za uspešnost pregona – sploh kar zadeva organizirano, bančno, gospodarsko in korupcijsko kriminaliteto – je nujna tesna medsebojna povezanost in sodelovanje z drugimi državnimi organi in organizacijami. Ocenjujem, da je bilo slednje v letu 2019 uspešno – za kar se zahvaljujem tudi tukaj prisotnim.

Na tem mestu bi posebej izpostavil v februarju podpisan Sporazum o sodelovanju med tožilstvom in policijo ter v marcu podpisan Sporazum o elektronski izmenjavi podatkov in dokumentov iz informacijskih sistemov med policijo in državnim tožilstvom, s čimer smo povečali učinkovitost našega skupnega dela v predkazenskih postopkih. Prizadevali si bomo, da se bo v prihodnje izmenjava razširila na celotne spise in na celotno verigo deležnikov predkazenskega in kazenskega postopka.

Državno tožilstvo je vključeno tudi v mednarodni projekt za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti upravljanja: gre predvsem za – prenos dobrih praks drugih držav članic v delo slovenskega državnega tožilstva. V okviru krepitve sodelovanja z državnimi tožilstvi drugih držav se bomo osredotočali predvsem na tožilstva sosednjih držav in tožilstva držav, s katerimi nas povezujejo skupni interesi pri izvrševanju funkcije kazenskega pregona.

Tako so v Strategiji razvoja državnega tožilstva celostno predstavljeni strateški cilji državnega tožilstva za obdobje 2019 – 2023 pri katerih smo se osredotočili na štiri področja, na katerih želimo doseči pozitivne spremembe. Gre za področje kadrov, poslovanja, transparentnosti in finančnega poslovanja. Vrhovno državno tožilstvo RS bo za namen spremljanja in izvajanja strategije razvoja vzpostavilo novo organizacijsko enoto. Strateško razvojni center bo v pomoč vsem posameznim notranjim organizacijskim enotam Vrhovnega državnega tožilstva RS ter vsem drugim državnim tožilstvom pri doseganju uravnotežene kakovosti, pravočasnost in učinkovitost pregona.

Glede na že več let napovedano in pričakovano reformo mreže sodišč bomo v primeru nadaljevanja te usmeritve na Ministrstvu za pravosodje RS aktivno sodelovali in prispevali svoje rešitve za optimalnejšo organizacijo mreže državnih tožilstev.

V prizadevanjih za  izboljšanje zaupanja javnosti v delo državnih tožilcev se bodo informacije s področja dela državnih tožilstev še bolj dosledno predstavljale državljankam in državljanom. Pri tem bomo v največji možni meri uporabljali vse razpoložljive tehnologije ter vse ostale vire komuniciranja. V pripravo gradiv, namenjenih obveščanju javnosti, bomo vključili državne tožilce ali strokovne sodelavce z ustreznim poznavanjem postopka in dela državnega tožilstva, da bodo informacije natančne a hkrati razumljive.

V sodelovanju in pod vodstvom Strokovno informacijskega centra si bomo  prizadevali, da bodo zaposleni na državnih tožilstvih v polnejši meri uporabljali sodobne tehnologije, ki so nujne za učinkovito odzivanje na nove oblike kriminalitete in za mednarodno sodelovanje.

Kar zadeva kaznovalno politiko sem že večkrat dejal, da mora dati tožilstvo povsem jasno sporočilo, da nima nikakršne tolerance do najzahtevnejših oblik kriminalitete kot sta korupcija in gospodarski kriminal.

V letu 2020 bomo, med drugim, dali poudarek spremljanju kriminalitete na kibernetskem področju, saj kriminaliteta, ki se odvija v virtualnem prostoru, predstavlja vedno večjo varnostno grožnjo nacionalni varnosti, varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja.

Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS smo nedavno sprejeli smernice za preiskovanje kaznivih dejanj, ki so povezana z virtualnimi valutami. Smernice, ki jih je pripravila posebna delovna skupina tožilcev na pobudo Evropske pravosodne mreže za kibernetski kriminal so v praksi potrebne zaradi pomanjkljive zakonodaje na tem področju. Slovenija je ena redkih držav, ki je smernice že sprejela, za kar je v Haagu prejela javno pohvalo in bo v prihodnje aktivno sodelovala pri pripravi skupnih smernic, ki bodo posredovane tožilcem v državah EU.

Povečanje števila vseh oblik kriminalitete nas obvezuje, da poiščemo učinkovite rešitve za njihovo  obravnavo. V zadnjih letih smo priča novim kaznivim dejanjem, ki jih v preteklosti nismo obtoževali. Tožilci moramo tem spremembam slediti in izvajati primerno rigorozno kaznovalno politiko, ki bo imela hkrati preventivni in represivni učinek.

V načrtu je med drugim proučitev pojavnih oblik povezanih z prepovedanim prehajanjem meje ali ozemlja države ter organiziranega kriminala na področju trgovine z ljudmi. Na podlagi ugotovitev bomo Politiko pregona dopolnili s posameznimi novimi prioritetnimi področji, vključno z oblikovanjem standardov in okvirjev za pregon dodatnih oblik kriminalitete.

Med prednostna področja politike pregona bo vključeno tudi področje okoljske kriminalitete, s čimer se odzivamo na nezakonito  trgovanje z nevarnimi odpadki  ter na  uničevanje okolja. Pri tem bomo upoštevali  priporočila GENVAL iz letošnjega leta,  ki jih je dobila Slovenija na tem področju.

Avtonomnost odločanja in strokovnost državnih tožilk in tožilcev je moč pripisati tudi izobraževanju državnih tožilcev in drržavnotožilskega osebja,- saj se zavedamo, da sta edukacija in subspecializacija ključni za zvišanje strokovne ravni državnotožilskega dela. V tožilski organizaciji se zavedamo, da lahko le dobro usposobljen tožilec z vrednostno kategorizacijo in uporabo ustreznih procesnih in materialno pravnih institutov pripomore k razbremenitvi kazenskih sodišč in s tem količinskega uravnavanja dotoka obtožb na sodišče.

Posledično smo v letu 2018 sledili načrtu izobraževanja, usmerjenemu v izboljšanje kompetenc posameznih skupin zaposlenih. Državni tožilci in javni uslužbenci  so ob tem aktivno sodelovali kot predavatelji v vrsti strokovnih izobraževanjih v Sloveniji in v tujini, sodelovali so z znanstvenoraziskovalnimi institucijami, pripravljali komentarje zakonodaje, ter objavljali prispevke v znanstvenih revijah.

 

Spoštovani,

podatki iz poročila Evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope kažejo na neustrezno kadrovsko zasedbo na slovenskih tožilstvih. V primerjavi z državami, ki jih je po ustroju in delovanju tožilstev mogoče primerjati s Slovenijo, ima Slovenija najmanj državnih tožilcev na 100.000 prebivalcev, enako velja za državnotožilsko osebje.

Ob upoštevanju vsega navedenega smo Ministrstvu za pravosodje predlagali povečanje dovoljenega števila mest državnih tožilcev za šest oseb, čemur so v letošnjem letu tudi sledili. Pri tem  še vedno niso bile upoštevane naše kritike o ustreznosti Odredbe v delu, ki določa maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu, kar še dodatno zapleta postopke kadrovskega nadomeščanja.

Pred nami je začetek delovanja nove, pomembne evropske institucije. Z Evropskim javnim tožilstvom želi 22 držav članic EU združiti moči in okrepiti zaščito finančnih interesov Unije. Omogočalo bo doseganje skupne politike pregona in odpravilo sedanjo razdrobljenost na tem področju. Svet se je strinjal z imenovanjem Laure Codruţe Kövesi  za prvo evropsko glavno tožilko. Imenovanje mora zdaj potrditi še Evropski parlament. V polnem teku pa je tudi imenovanje slovenskega evropskega javnega tožilca.

 

Spoštovane kolegice in kolegi,

Temelj moderne tožilske organizacije ste vi – državne tožilke in državni tožilci – vrhunsko usposobljeni pravni strokovnjaki, ki svoje poklicno poslanstvo uresničujete odgovorno, strokovno, kakovostno in  učinkovito!

Imate mojo besedo, da si bom po svojih najboljših močeh prizadeval, da boste tudi v prihodnje ostali samostojni in neodvisni!

Letošnje leto smo bili priča grobemu poskusu posega v vladavino prava in v rušenje pomembnega ravnovesja, ki ga zagotavlja ustavna delitev na izvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo oblasti.

Državnotožilska organizacija je reagirala in opozorila na problematiko vdora v samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva. Pričakovali smo kritičen odziv pomembnih deležnikov oblasti - neodvisnost pravosodja nenazadnje predstavlja odgovornost in interes vseh preostalih vej oblasti in javnosti.

Vsemu navkljub je bila julija letos kljub opozorilom številnih akterjev v pravosodju odrejena parlamentarna preiskava za ugotovitev politične odgovornosti nosilec javnih funkcij. Nespoštovanje pravne države, ki temelji na ustavnem načelu delitve oblasti je odmevalo tudi v mednarodnem okolju - Zaradi poseganja zakonodajne veje oblasti v neodvisnost tožilstva in sodstva je Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) zoper Republiko Slovenijo uvedla ad hoc postopek po Pravilu 34. Prav tako je Delovna skupina OECD proti podkupovanju javno izrazila zaskrbljenost zaradi potencialnega političnega vmešavanja zakonodajne oblasti v neodvisnost pravosodja. 

Ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev pravosodne funkcije presega meje ustavnih in zakonskih pristojnosti Državnega zbora in Državnega sveta, saj nosilci pravosodnih funkcij niso politično odgovorni. Z vidika ustavnih načel slovenske demokratične ureditve je takšno ravnanje nesprejemljivo in pomeni grob poseg v vladavino prava, saj se pri tem ruši pomembno ravnotežje, ki ga zagotavlja ustavna delitev oblasti.

Zaradi omenjenih razlogov sem skupaj z Vrhovnim državnim tožilstvom RS v septembru na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ter ustavno pritožbo Zakona o parlamentarni preiskavi, ki dopušča ugotavljanje politične odgovornost sodnikov in tožilcev, kar je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Sredi novembra je Ustavno sodišče RS v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe sklenilo, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi, kolikor ne vsebujeta ustreznih mehanizmov za preprečitev parlamentarnih preiskav, ustanovljenih zaradi ugotavljanja politične odgovornosti državnih tožilcev.

Slovenski politični prostor je z izrabljanjem politične moči in ustvarjanjem vtisa nedelujočega in podtalnega delovanja pravosodja zagotovo dosegel dno politične kulture. Sprašujem se, ali je takšen način medsebojnega nespoštovanja res v interesu varovanja človekove svobode in dostojanstva v razmerju do države. Kako lahko računamo, da bodo državljani spoštovali pravo, če ga ne spoštujejo niti najvišji državni organi.

 

Spoštovani gostje, spoštovani kolegi - državne tožilke in tožilci, ob koncu leta vam na vaši profesionalni in osebni poti želim vse dobro!

Verjamem, da boste tudi v prihodnje delovali po svoji najboljši vesti in znanju.

V veselje mi je videti tožilce med katerimi obstaja neka vez – ženejo nas enake težnje, prepričanja pa tudi nadloge isti občutki izpolnitve in vznemirjenja kadar izvajamo zakone pravne države.

Hvala za vaše predano delo in vztrajnost, s pomočjo katerih smo lahko izpolnili zastavljene cilje!