Svet EU je imenoval kolegij Evropskega javnega tožilstva (EJT) s sedežem v Luksemburgu, ki je sestavljen iz 22 evropskih tožilcev. Izbrani predstavnik Slovenije v prvem mandatu, ki traja šest let z možnostjo podaljšanja za največ tri leta, je okrožni državni tožilec s Specializiranega državnega tožilstva RS Jaka Brezigar.

[Brezigar je bil imenovan na podlagi razpisa Ministrstva za pravosodje RS in nadaljnjega ožjega izbora treh kandidatov, ki ga je opravil Državnotožilski svet. Oceno kandidatov je nato na temelju življenjepisov in pogovorov s kandidati oblikovala posebna izbirna komisija mednarodnih pravnih strokovnjakov. Na podlagi njihovega mnenja  je Svet EU danes imenoval posamezne evropske tožilce.

Okrožni državni tožilec Jaka Brezigar je zaposlen na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije (SDT), kjer je razporejen na Gospodarsko korupcijski oddelek. Tožilsko funkcijo opravlja od leta 2010, od tega zadnjih šest let na SDT. Ukvarja se s pregonom najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj. V času dela na SDT se je specializiral za pregon kaznivih dejanj s področja bančne kriminalitete, pred tem pa kot državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani za pregon kaznivih dejanj davčne zatajitve. V zvezi s tem se je redno udeleževal dodatnih izobraževanj, na nekaterih je sodeloval tudi z lastnimi aktivnimi prispevki. Kot državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je dve leti opravljal funkcijo namestnika vodje Oddelka za gospodarski kriminal. Doslej je obravnaval več kazenskopravno pomembnih, zahtevnih in odmevnih primerov. Razen tega ima pomembne izkušnje s področja mednarodnega sodelovanja na kazenskopravnem področju.

EJT, ki je je bilo ustanovljeno 12. oktobra 2017 z Uredbo EU, bo prvo nadnacionalno javno tožilstvo, pristojno za preiskave in pregone kaznivih dejanj, ki  vplivajo na finančne interese  Unije. V okviru svojih pristojnosti se bo osredotočalo na goljufije, korupcijska kazniva dejanja, pranje denarja in druga kazniva dejanja, ki so opredeljena v Direktivi EU 2017/1371 in ogrožajo evropsko gospodarstvo.  EJT lahko preiskuje vse vrste goljufij, kot so  goljufije v škodo regionalnih skladov, skladov skupne kmetijske politike, goljufije na področju DDV višje od 10 milijonov evrov, ter zlorabe postopkov za oddajo javnih naročil.  Države članice EU zaradi čezmejnih goljufij  izgubijo na letni ravni več kot  50 milijard evrov prihodkov iz DDV, nepravilno porabljenih je več sto milijonov evrov strukturnih sredstev. EJT ima poleg tega možnost preiskovanja in pregona vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki so povezane s kaznivimi dejanji, ki škodujejo finančnim interesom EU, če gre pri teh dejanjih z vidika sankcij za lažjo obliko kot pri kaznivem dejanju, ki škoduje interesom EU. Če je teža pomožnega kaznivega dejanja večja, bo zanje še vedno pristojno nacionalno tožilstvo.

Pomembna prednost EJT, ki združuje izkušnje in znanje visoko specializiranih strokovnjakov  je izvajanje čezmejnih preiskav na ozemlju sodelujočih članic, pri čemer lahko z drugimi subjekti EU in nacionalnimi organi deli in navzkrižno preverja informacije v povezavi s čezmejnimi primeri. Obtožnice bo EJT lahko vložilo pri nacionalnih sodiščih.

Pomembna prvina EJT je neodvisnost tožilcev; od trenutka, ko so imenovani, so evropski glavni tožilec in vsi drugi tožilci zaščiteni pred političnimi in drugimi vplivi na evropski ali nacionalni ravni. Čeprav je EJT povsem neodvisno, še vedno odgovarja Evropskemu Parlamentu, Svetu in Komisiji glede svojih splošnih dejavnost, ne da bi s tem kakorkoli posegalo v  zaupnost v zvezi s posameznimi konkretnimi zadevami.

V začetnem obdobju bo EJT vodila Romunka Laura Codruta Kövesi, ki je v Romuniji uspešno vodila specializirani urad tožilstva za boj proti korupciji. Njen mandat na čelu EJT traja sedem let, medtem ko traja mandat nacionalnega predstavnika v EJT šest let, z možnostjo podaljšanja za največ tri leta.

EJT naj bi svoje naloge začelo opravljati predvidoma do konca leta 2020.