Ko se približa konec leta, se slovenski državni tožilci zberemo na izobraževalnih dnevih, ki jih dopolnimo s tožilskim zborom. Redke so priložnosti, ko se lahko zberemo v prisotnosti uglednih gostov v tako velikem številu. Zato mi je v posebno veselje in v čast, da najprej pozdravim vse kolegice in kolege, ki so prišli na zbor, tistim pa, ki so morali ostati doma, kajti naše delo se, pa če je petek ali svetek, nikoli ne ustavi, pošiljam prav tako prisrčen pozdrav, v prepričanju, da so v mislih z nami, tako kot smo mi z njimi.
Prisrčno pozdravljam tudi vse cenjene goste, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo in med njimi še prav posebej Predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milana Brgleza. Potem, ko je bil lani na našem zboru slavnostni govornik Predsednik Republike, smo zelo zadovoljni, da nam bo letos spregovoril najvišji predstavnik zakonodajne veje oblasti. Enako prisrčen pozdrav gre vsem ostalim prisotnim gostom, od katerih bom, z vašim dovoljenjem, po imenu pozdravil le predsednika Vrhovnega sodišča Branka Maslešo, najvišjega predstavnika sodne veje oblasti, resornega ministra mag. Gorana Klemenčiča ter s prav posebnim veseljem hrvaškega kolego Dinka Cvitana. Prav za vse, tudi za tiste, ki jih nisem posebej omenil, pa smo veseli, da ste lahko prišli in nas počastili s svojo navzočnostjo.
Državni tožilci izvajamo funkcijo pregona v kazenskih zadevah. Delo, ki ni karsibodi, pa čeprav jih je kar nekaj, ki, nenehno dvomeč o našem delu, radi delijo nasvete o tem, kako ga ne bi smeli opravljati, ali kako bi ga morali opraviti, pa ga nismo. Ne dvomim, da bi jim besed hitro zmanjkalo, če bi ga morali opraviti sami.
Funkcija pregona je nenadomestljiva za zakonito in pravilno delovanje kazenskega pravosodja ter bistveno prispeva k uveljavljanju vladavine prava v družbi. Zato je zelo pomembno, da tožilci svoje delo opravljamo kvalitetno in profesionalno. S tem nikakor ne mislim reči, da je za druge družbene funkcije nepomembno, ali so opravljene kakovostno ali ne. Daleč od tega.
Toda, ko govorimo o kvaliteti tožilskega dela, se je treba zavedati posebnosti. Kakovost tožilskega dela je zmuzljiva kategorija. Tožilski kolegi ne slišijo radi, ko opozarjam, da je naše delo tako, da zanj, žal, nikoli ne moremo reči, da ne bi moglo biti opravljeno še bolje. Toda objektivnih meril za merjenje kakovosti ni, zato smo prizadeti, če se kvaliteto zamenjuje s količino in s hitrostjo ali se meri navidezno kvaliteto. To so podcenjujoče ideje nekaterih, ki se jim zdi, da je intelektualno delo in odločanje ter visoko profesionalnost mogoče odrejati, urejati in nadzirati s predpisi in meriti z nam znanimi merskimi enotami.
To je resnični tožilski paradoks, ni samo naš, se razume, in ena izmed največjih tožilskih frustracij. Ni lahko živeti z njo, če se je zavedaš. Toda po drugi strani je natanko v tej nemerljivosti tista svoboda in neodvisnost, ki si ju ne pustimo vzeti.
V letošnjem letu so se naše vrste pomembno pomnožile; vanje je vstopilo lepo število mladih in ambicioznih tožilskih sodelavcev. S skupnimi napori moramo iz njih ustvariti odlične tožilce, ki bodo tožilsko organizacijo okrepili, zagotovili nesporno profesionalnost in kakovost ter omogočili prehod v prihodnost, v tožilstvo nove generacije, zrelo za vsakršne nove izzive.
Naloga nas tožilcev je, da odpiramo vprašanja, drugih pa, da nanje odgovarjajo. Ne vseh, samo tista v zvezi s kazenskim pregonom. Običajno so neprijetna. Mi smo tu zato, da preganjamo, neodvisno, zakonito, upoštevaje visoke profesionalne standarde in spoštujoč človekove pravice, toda drugo, zunaj kazenskega pregona, ni naša stvar. Enako, kot ni stvar drugih, da se ukvarjajo z vprašanji kazenskega pregona, zlasti ne na način, ki pozna le en prav - njihovega. Naše delo je mogoče komentirati in tudi kritizirati, toda ostro je treba ločevati strokovno kritiko od nespoštovanja ali pozivanja k nespoštovanju odločb, zlasti odločb sodišč. O dostojnosti in spoštovanju avtoritete per se v naših logih ni da bi govoril, ker ostajata prejkoslej nedosegliv standard in pobožna želja.
Drage kolegice, dragi kolegi, naj zaključim optimistično: ponosen sem na delo, ki smo ga skupaj opravili. Na lepe dosežke, z napakami vred. Jutri bomo še boljši. Hvala vam.
