Skoči do osrednje vsebine

Aktualno

VDT

Namestnik generalne državne tožilke Mirko Vrtačnik o izbiri Jake Brezigarja na mesto pomočnika

Postopek imenovanja državnotožilskih funkcionarjev določa, da kandidat z opravljeno pravno fakulteto in opravljenim pravniškim državnim izpitom lahko kandidira na mesto strokovnega sodelavca na državnem tožilstvu. Po treh letih opravljanja te službe izpolnjuje formalne pogoje za imenovanje na mesto pomočnika državnega tožilca. Po treh letih izvajanja funkcije pomočnika izpolnjuje formalne pogoje za imenovanje na mesto okrožnega državnega tožilca.

O imenovanju na mesto pomočnika ali državnega tožilca odloča vlada na predlog ministra za pravosodje in po pridobitvi mnenja državnotožilskega sveta. Državnotožilski svet sestavljajo: generalni državni tožilec in njegov namestnik po položaju, eden od vodij okrožnih državnih tožilstev kot predstavnik ministra za pravosodje in štirje s strani državnih tožilcev voljeni člani iz vrst državnih tožilcev (en vrhovni, en višji, dva okrožna). Če minister ne sprejme mnenje državnotožilskega sveta, zahteva, da državnotožilski svet ponovno preuči svoje mnenje in če državnotožilski svet novo mnenje sprejme z večino dveh tretjin glasov vseh svojih članov, je takšno mnenje za ministra obvezno. Poleg splošnih kriterijev za imenovanje na mesto pomočnika ali državnega tožilca so v 29. členu Zakona o sodniški službi določeni še naslednji kriteriji: strokovno znanje, delovne sposobnosti, sposobnost reševanja pravnih vprašanj, odpravljanje zaostankov, varovanje ugleda, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljanje dodatnega dela in odnos do sodelavcev. Te kriterije upošteva državnotožilski svet, ko odloča o primernosti kandidatov za pomočniško ali tožilsko funkcijo. Državnotožilski svet ne diskriminira kandidatov glede na narodnost, raso, spol, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, priimek, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Državnotožilski svet je o kandidaturi Jake Brezigarja na mesto pomočnika okrožnega državnega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu odločal brez prisotnosti generalne državne tožilke Barbare Brezigar in soglasno sprejel oceno, da je primeren kandidat za pomočnika državnega tožilca. Državnotožilski svet je pri tem upošteval vse zgoraj navedene kriterije in kandidata ni diskriminiral. Minister za pravosodje takšnega mnenja zaradi družinskih vezi tega kandidata ni sprejel in je zahteval, da državnotožilski svet svoje mnenje ponovno preuči. Državnotožilski svet je v odsotnosti generalne državne tožilke kandidaturo Jake Brezigarja ponovno preučil in soglasno (šest glasov) ponovno sprejel mnenje, da je Jaka Brezigar primeren kandidat za pomočnika okrožnega državnega tožilca. Ob prvem in drugem odločanju je državnotožilski svet razpolagal s pozitivnimi ocenami dela Jake Brezigarja kot strokovnega sodelavca po vseh zgoraj navedenih kriterijih, ki jih je pridobil od vodje okrožnega državnega tožilstva in njegovih mentorjev pred prvim odločanjem o kandidatu in nato ponovno še pred drugim odločanjem.

Noben predpis ne predvideva omejevanja dostopa do državnotožilske ali sodne funkcije zaradi družinskih vezi in tako tudi državnotožilski svet nima pravice nekoga zavrniti zaradi njegovih družinskih razmerij. Sorodstveno razmerje ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na delo okrožnega državnega tožilca ali pomočnika. Vsak državni tožilec je pri opravljanju tožilskega dela samostojen in ni podrejen svojemu vodji ali generalnemu državnemu tožilcu. Glede na položaj vsakega državnega tožilca kot neodvisnega pravosodnega funkcionarja »sui generis« generalni državni tožilec ne nadzira dela pomočnika ali okrožnega državnega tožilca, pač pa to funkcijo izvršujejo višji ali vrhovni državni tožilci, ki so pri tem popolnoma samostojni in neodvisni in niso vezani na kakršnakoli navodila generalnega državnega tožilca. Na podlagi tega se je državnotožilski svet opredelil, da sorodstvena vez nikakor ne more vplivati na razmerja samostojnosti, nadrejenosti in nadzora nad delom državnega tožilca.

Državnotožilski svet opozarja, da pri svojem odločanju o kandidatih za državnotožilske funkcije spoštuje temeljni ustavni človekovi pravici enakosti pred zakonom in svobode dela, zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije ter Priporočilo 19/2000 Sveta Evrope o nediskriminatornem dostopu do funkcije državnega tožilca. V naši državi ima vsakdo, ki izpolnjuje pogoje za mesto pomočnika državnega tožilca ali državnega tožilca, pravico kandidirati in biti izbran.

Mirko Vrtačnik, vrhovni državni tožilec svetnik in namestnik generalne državne tožilke

 

Nazaj