Aktualno
Namestnik Generalnega državnega tožilca na strokovnem posvetu Vesna - živeti življenje brez nasilja
"Današnji posvet pozdravljam kot namestnik generalnega državnega tožilca prof. dr. Zvonka Fišerja, ki je odsoten in se tega dogodka ni mogel udeležiti.
Naloge na področju boja proti nasilju nad ženskami in širše proti nasilju v družini so v družbi razdeljene in tudi opredeljene v ustreznih zakonih, ki pooblaščajo različne inštitucije, da opravljajo različne naloge.
Te naloge morajo civilna družba in inštitucije države izvajati in, kot je optimistično napovedala varuhinja človekovih pravic, nam bo tako uspelo spremeniti stanje na tem področju na bolje:
- doseči večjo ozaveščenost pri prepoznavanju oblik nasilja in nasilja v družini in nato ukrepanje zoper njega,
- odpraviti predsodke in druge prakse, ki temeljijo na ideji nadrejenosti oziroma podrejenosti spolov ter na stereotipih o vlogah spolov,
- skrajšati čas odkrivanja in prijavljanja povzročiteljev nasilnih dejanj ter zagotoviti učinkovito sodelovanje pristojnih organov in organizacij ter
- povečati število raznovrstnih ukrepov in dejavnosti za učinkovito pomoč žrtvam in povzročiteljem nasilja v družini.
Ne samo zakonska obveznost izobraževati se na tem področju, ampak tudi sedanje stanje terja obravnavanje na takšnih posvetih kot je današnji.
Prav v zadnjem času se srečujemo se s številnimi primeri dejanj nasilja nad ženskami, tako pri nas kot tudi v tujini, kar kaže, da je problematika nasilja nad ženskami še kako aktualna. Na aktualnost teh primerov nas opominja nenazadnje tudi zadnji celjski primer hudega kaznivega dejanja. Prejšnji mesec je v Turčiji, zaradi spolnega nasilja nad mlado žensko in uboja te ženke, prišlo do demonstracij po vsej državi.
Tako vidimo, da s tovrstnimi kaznivimi dejanji ni prizadet samo posameznik oziroma posameznica, ampak tudi družba v celoti in da je s tudi s tovrstnimi kaznivimi dejanji lahko ogrožen socialni red v družbi.
Na to nas opominja neslavna statistika števila primerov, ki jih obravnavamo in njihove vsebinske značilnosti, pri čemer vemo da je t. i. sivo polje neodkritih kaznivih ravnanj na tem področju še posebej veliko. To polje so nekateri celo izmerili in sicer naj bi bila že vsaka peta ženska žrtev nasilja.
Če pogledamo statistične podatke za kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členi KZ-1 vidimo, da smo na državnih tožilstvih v RS letu 2014 prejeli ovadbe zoper 1504 osumljence. Za 528 oseb so bile kazenske ovadbe zavržene, zoper 500 oseb je bil vložen obtožni akt in v istem letu smo prejeli obsodilne sodbe zoper 391 oseb.
Za to kaznivo dejanje smo letu 2014 prejeli ovadbe proti 28 mladoletnikom zaradi tega kaznivega dejanja. Za 8 mladoletnikov so bile kazenske ovadbe zavržene, za 12 mladoletnikov je bil podan predlog za kaznovanje ali vzgojni ukrep in v istem letu smo prejeli sklepe o vzgojnem ukrepu, zoper dvanajst mladoletnikov in obsodilni sodbi zoper 2 mladoletnika.
Družba mora zoper tovrstna kazniva dejanja reagirati na ustrezen način. Tudi na tem področju morajo delovati vsi družbeni podsistemi. Tako na področju izobraževanja, socialnega varstva, sodstva in tudi represije. Zato je VDT RS podprlo takšen posvet, ki mu bomo priča danes.
Državni tožilec je organ kazenskega pregona. V vseh fazah obravnavanja osumljencev za tovrstna kazniva dejanja ima na razpolago orodja, o katerih bo na tem posvetu govorila višja državna tožilka iz Ljubljane Mirjam K line. Je pa tožilec tudi edini organ kazenskega pregona ki lahko in mora vlagati obtožbe zaradi tovrstnih kaznivih dejanj, torej je organ kazenske represije.
Zato se moramo vprašati kako je mogoče s kazensko represijo vplivati na zmanjševanje števila kaznivih dejanj. Sam sem še vedno pristaš upoštevanja generalne prevencije, čeprav so nekateri teoretiki generalno prevencijo že zelo zrelativizirali. Še vedno mislim, da tako stroga zakonodaja kot tudi izrečene kazni za tovrstna kazniva dejanja vplivajo na potencialne storilce kaznivih dejanj.
Torej generalni preventivni učinek kaznovanja obstaja, obstaja pa tudi dejstvo, da ima velik generalno preventivni učinek pričakovanje storilcev, da bo njihovo ravnanje odkrito in da bodo zanj odgovarjali. Zato je še kako pomembno delovanje vseh institucij, ki so prisotne na tem posvetu in tudi delovanje organov odkrivanja in kazenskega pregona.
Želim vam uspešno delo na današnjem posvetu, ki naj pripomore k učinkovitejšemu delovanju vseh pooblaščenih in odgovornih."
Nazaj
Namestnik Generalnega državnega tožilca na strokovnem posvetu Vesna - živeti življenje brez nasilja
"Današnji posvet pozdravljam kot namestnik generalnega državnega tožilca prof. dr. Zvonka Fišerja, ki je odsoten in se tega dogodka ni mogel udeležiti.
Naloge na področju boja proti nasilju nad ženskami in širše proti nasilju v družini so v družbi razdeljene in tudi opredeljene v ustreznih zakonih, ki pooblaščajo različne inštitucije, da opravljajo različne naloge.
Te naloge morajo civilna družba in inštitucije države izvajati in, kot je optimistično napovedala varuhinja človekovih pravic, nam bo tako uspelo spremeniti stanje na tem področju na bolje:
- doseči večjo ozaveščenost pri prepoznavanju oblik nasilja in nasilja v družini in nato ukrepanje zoper njega,
- odpraviti predsodke in druge prakse, ki temeljijo na ideji nadrejenosti oziroma podrejenosti spolov ter na stereotipih o vlogah spolov,
- skrajšati čas odkrivanja in prijavljanja povzročiteljev nasilnih dejanj ter zagotoviti učinkovito sodelovanje pristojnih organov in organizacij ter
- povečati število raznovrstnih ukrepov in dejavnosti za učinkovito pomoč žrtvam in povzročiteljem nasilja v družini.
Ne samo zakonska obveznost izobraževati se na tem področju, ampak tudi sedanje stanje terja obravnavanje na takšnih posvetih kot je današnji.
Prav v zadnjem času se srečujemo se s številnimi primeri dejanj nasilja nad ženskami, tako pri nas kot tudi v tujini, kar kaže, da je problematika nasilja nad ženskami še kako aktualna. Na aktualnost teh primerov nas opominja nenazadnje tudi zadnji celjski primer hudega kaznivega dejanja. Prejšnji mesec je v Turčiji, zaradi spolnega nasilja nad mlado žensko in uboja te ženke, prišlo do demonstracij po vsej državi.
Tako vidimo, da s tovrstnimi kaznivimi dejanji ni prizadet samo posameznik oziroma posameznica, ampak tudi družba v celoti in da je s tudi s tovrstnimi kaznivimi dejanji lahko ogrožen socialni red v družbi.
Na to nas opominja neslavna statistika števila primerov, ki jih obravnavamo in njihove vsebinske značilnosti, pri čemer vemo da je t. i. sivo polje neodkritih kaznivih ravnanj na tem področju še posebej veliko. To polje so nekateri celo izmerili in sicer naj bi bila že vsaka peta ženska žrtev nasilja.
Če pogledamo statistične podatke za kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členi KZ-1 vidimo, da smo na državnih tožilstvih v RS letu 2014 prejeli ovadbe zoper 1504 osumljence. Za 528 oseb so bile kazenske ovadbe zavržene, zoper 500 oseb je bil vložen obtožni akt in v istem letu smo prejeli obsodilne sodbe zoper 391 oseb.
Za to kaznivo dejanje smo letu 2014 prejeli ovadbe proti 28 mladoletnikom zaradi tega kaznivega dejanja. Za 8 mladoletnikov so bile kazenske ovadbe zavržene, za 12 mladoletnikov je bil podan predlog za kaznovanje ali vzgojni ukrep in v istem letu smo prejeli sklepe o vzgojnem ukrepu, zoper dvanajst mladoletnikov in obsodilni sodbi zoper 2 mladoletnika.
Družba mora zoper tovrstna kazniva dejanja reagirati na ustrezen način. Tudi na tem področju morajo delovati vsi družbeni podsistemi. Tako na področju izobraževanja, socialnega varstva, sodstva in tudi represije. Zato je VDT RS podprlo takšen posvet, ki mu bomo priča danes.
Državni tožilec je organ kazenskega pregona. V vseh fazah obravnavanja osumljencev za tovrstna kazniva dejanja ima na razpolago orodja, o katerih bo na tem posvetu govorila višja državna tožilka iz Ljubljane Mirjam K line. Je pa tožilec tudi edini organ kazenskega pregona ki lahko in mora vlagati obtožbe zaradi tovrstnih kaznivih dejanj, torej je organ kazenske represije.
Zato se moramo vprašati kako je mogoče s kazensko represijo vplivati na zmanjševanje števila kaznivih dejanj. Sam sem še vedno pristaš upoštevanja generalne prevencije, čeprav so nekateri teoretiki generalno prevencijo že zelo zrelativizirali. Še vedno mislim, da tako stroga zakonodaja kot tudi izrečene kazni za tovrstna kazniva dejanja vplivajo na potencialne storilce kaznivih dejanj.
Torej generalni preventivni učinek kaznovanja obstaja, obstaja pa tudi dejstvo, da ima velik generalno preventivni učinek pričakovanje storilcev, da bo njihovo ravnanje odkrito in da bodo zanj odgovarjali. Zato je še kako pomembno delovanje vseh institucij, ki so prisotne na tem posvetu in tudi delovanje organov odkrivanja in kazenskega pregona.
Želim vam uspešno delo na današnjem posvetu, ki naj pripomore k učinkovitejšemu delovanju vseh pooblaščenih in odgovornih."
