Aktualno

Ob dnevu pravosodja podelili priznanja
Diplome so prejeli:
Jure Pečovnik, višji državni tožilec na Strokovno informacijskem centru Vrhovnega državnega tožilstva RS, za nadpovprečne delovne uspehe, prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte,
Miroslava Čelofiga, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v
Mariboru, za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja,
Irena Rondič, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja.
Medalje so prejeli:
mag. Mira Polutnik Špringer, okrožna državna tožilka svetnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Trbovljah, za izjemne delovne uspehe in prizadevanja,
Branka Stanič, upokojena okrožna državna tožilka svetnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Milan Birsa, upokojeni višji državni tožilec svetnik – vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Andrej Polak, upokojeni vrhovni državni tožilec svetnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Vera Karba, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Domžalah, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Lidija Avsec, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, za življenjsko delo na področju pravosodja.
Dan pravosodja, to je 4. november, je pomemben dan v slovenskem pravosodju, saj je 4. novembra 1918 začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918, je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.
Nazaj
Ob dnevu pravosodja podelili priznanja
Diplome so prejeli:
Jure Pečovnik, višji državni tožilec na Strokovno informacijskem centru Vrhovnega državnega tožilstva RS, za nadpovprečne delovne uspehe, prizadevanja ter za uspešno končane zahtevne projekte,
Miroslava Čelofiga, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v
Mariboru, za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja,
Irena Rondič, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru, za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja.
Medalje so prejeli:
mag. Mira Polutnik Špringer, okrožna državna tožilka svetnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Trbovljah, za izjemne delovne uspehe in prizadevanja,
Branka Stanič, upokojena okrožna državna tožilka svetnica na Okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Milan Birsa, upokojeni višji državni tožilec svetnik – vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Andrej Polak, upokojeni vrhovni državni tožilec svetnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Vera Karba, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Domžalah, za življenjsko delo na področju pravosodja,
Lidija Avsec, javna uslužbenka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, za življenjsko delo na področju pravosodja.
Dan pravosodja, to je 4. november, je pomemben dan v slovenskem pravosodju, saj je 4. novembra 1918 začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918, je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.