NAGOVOR NA KONFERENCI
Brdo, 17. maj 2012

Spoštovani kolegi tožilci, cenjeni ministri in predstavniki mednarodnih organizacij, dragi gostje

Zbrali smo se na današnji konferenci, da bi pregledali rezultate, ki so bili do tega trenutka doseženi pri projektu, ki ima za cilj vzpostavljanje pogojev za ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi. Jedro projekta predstavljajo delavnice, ki naj vzpodbudijo strokovnjake iz organov odkrivanja in pregona za uporabo skupnih preiskovalnih skupin, ko se je treba spoprijeti s fenomenom trgovine z ljudmi, ki je zapleten, in ima po pravilu mednarodne razsežnosti.

V preteklem letu so bile v okviru tega projekta izvedene tri takšne delavnice pri katerih so aktivno sodelovali predstavniki slovenske tožilske organizacije. Na prvi delavnici so bili obravnavani pravni vidiki uporabe skupnih preiskovalnih skupin, njihov koncept in prednosti, ki jih prinašajo. Druga delavnica je bila usmerjena v praktične vidike ustanavljanja in delovanja skupnih preiskovalnih skupin, tretja pa v spoznavanje nacionalnih ureditev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v preventivne ukrepe in v ukrepe za zaščito žrtev. V to delavnico so bile vključene tudi nevladne organizacije.

Trgovina z ljudmi in povezana kazniva dejanja so zlo proti kateremu smo organi odkrivanja in pregona dolžni ukrepati z vso odločnostjo, znanjem in organiziranostjo, ki jih zmoremo.

V naši državi ugotavljamo, da število odkritih kaznivih dejanj in storilcev trgovine z ljudmi sicer ni veliko, kljub temu pa je pojav zelo zaskrbljujoč. Gre za kazniva dejanja, ki jih je težko odkrivati. Po eni strani storilci poskrbijo za to, da so oblike izkoriščanja vešče prikrite z aktivnostmi, ki same po sebi morda sploh niso ali ne izgledajo kaznive. Med žrtvijo in storilcem obstoje povezave, žrtev je na storilca neredko ekonomsko ali čustveno navezana ali od njega odvisna ali živi v izjemnem strahu pred njim in kriminalno organizacijo. Včasih se svoje viktimizacije v celoti niti ne zaveda ali je ne dojema kot take. V takšna razmerja je represivnim organom težko prodreti. Težavno je tudi preprečevanje.

Ne glede na to se moramo pri svojem delu zavedati, da gre za dejanja, ki v temelju rušijo človekovo dostojanstvo in so zaradi tega še posebej nevarna. V časih krize še toliko bolj, ker je število ljudi, ki se znajdejo v stiski, večje pa tudi v vse bolj ranljivem položaju so. Vse to storilci in kriminalne združbe s pridom izkoriščajo, prilagajajo svoje aktivnosti, so po definiciji mobilni in hitro premikajo svoje žrtve. Tudi zaradi tega je takšna dejanja težko odkriti, brez mednarodnega sodelovanja pa skorajda sploh ne.

Težave nastajajo tudi pri dokazovanju obstoja takšnih kaznivih dejanj in pri dokazovanju krivde v postopku pred sodišči. Včasih se moramo zadovoljiti z blažjimi kvalifikacijami kaznivih dejanj od tistih, za katere utemeljeno ocenjujemo, da je v resnici šlo, včasih s pregonom tudi ne uspemo.

Prav zaradi tega, da bi bil pregon uspešen, je treba naše aktivnosti izvajati povezano in čimbolj učinkovito, brez omejitev, ki bi jih utegnile predstavljati meje med državami. Skupne preiskovalne skupine so se na nekaterih področjih pokazale kot uspešna oblika sodelovanja organov odkrivanja in pregona. Naša dolžnost je, da pozitivne izkušnje s teh področij prenesemo na trgovino z ljudmi, jih prilagodimo in jih nato kar se da učinkovito uporabimo v praksi. Cilj projekta je tudi vzpostavitev kontaktnih točk za sodelovanje v policiji, v organih pregona in v organizacijah, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi v različnih državah. Danes bomo ugotovili, do kod smo prišli do tega trenutka in kaj moramo še napraviti, da bi bili jutri bolj uspešni.

V imenu slovenske tožilske organizacije in v svojem imenu želim konferenci uspešno delo, vsem udeležencem pa prijetno bivanje v Sloveniji.