Le nekaj dni zatem je Ministrstvo za notranje zadeve predlagalo začetek postopka za spremembo ZDT-1 pri določbah, ki so z vidika učinkovitosti dela državnega tožilstva povsem nepomembne. Obenem Ministrstvo za notranje zadeve spreminja vrsto podzakonskih aktov v državnem tožilstvu. Nekatere spremembe so tehnične, druge vsebinske, nekatere so sprejemljive, druge (npr. glede ureditve izobraževanja državnih tožilcev) ne.

Predlagane spremembe zakona in podzakonskih aktov jasno kažejo na vso nesmiselnost in zgrešenost prenosa pristojnosti glede organizacije in statusa državnega tožilstva ter pravosodne uprave za področje tožilstva in pravosodnega nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva z Ministrstvom za pravosodje na Ministrstvo za notranje zadeve.

ZDT-1 velja komaj pet mesecev. Do tega trenutka ni bila napravljena nobena celovita analiza rešitev v zakonu, kaj šele zakona v celoti. Pri njegovi uporabi so se doslej pokazale nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki bi jih bilo dobro odpraviti. Konceptualnih vprašanj tožilske zakonodaje (položaj generalnega državnega tožilca RS je eno izmed takšnih vprašanj) pa se ni mogoče lotiti brez poglobljene in vsestranske vsebinske analize zakona in njegovih učinkov.

V državnem tožilstvu smo predlagane spremembe obravnavali na sestankih vrhovnih državnih tožilcev in predstojnikov okrožnih državnih tožilcev. Državno tožilstvo je tudi v prihodnje pripravljeno sodelovati pri spremembah veljavnega zakona, ki bi prispevale k učinkovitejšemu poslovanju tožilstev.

Urad generalnega državnega tožilca RS