V zvezi s člankom »Tožilstva so bila tudi lansko leto neučinkovita pri pregonu gospodarskega kriminala«, objavljenim dne 02.06.2010, v katerem navajate napačne podatke o odstotku rešenih zadev in zavrženih ovadb s področja gospodarskega kriminala na slovenskih tožilstvih v letu 2009, sporočamo prave podatke in prave odstotke nerešenih ter zavrženih ovadb v navedenem letu, ki kažejo, da so odstotki in število nerešenih ovadb in zavrženih ovadb na področju gospodarskega kriminala veliko nižji od tistih, ki ste jih brez osnove navedli v članku, v katerem ste za svoj izračun uporabili le del podatkov našega poročila o delu za leto 2009. Pravi podatki kažejo, da je na področju gospodarskega kriminala odstotek zavrženih ovadb veliko nižji ter da je odstotek opravljenega dela oziroma rešenih zadev veliko višji, kot ste ga navedli. To pomeni, da je delo državnih tožilcev na tem področju bolj uspešno, kot ga je z napačnimi podatki poskušal prikazati vaš članek.

V letu 2009 je državno tožilstvo v zvezi s korupcijskimi kaznivimi dejanji obravnavalo 129 oseb, ovadbo pa je zavrglo za 39 oseb, kar pomeni 30,2% vseh oseb in ne 79%, kot trdi članek.

V letu 2009 je državno tožilstvo v zvezi s kaznivimi dejanji zlorabe v javnem in zasebnem sektorju obravnavalo 2030 oseb, ovadbo pa je zavrglo za 684 oseb, kar pomeni 33,7% vseh oseb in ne 74%, kot trdi članek.

V letu 2009 je državno tožilstvo v zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi na škodo upnikov in potrošnikov, obravnavalo 1827 oseb, ovadbo pa je zavrglo za 454 oseb, kar pomeni 24,8% vseh oseb in ne 47%, kot trdi članek.
Prav tako ne držijo navedbe iz članka v zvezi z nerešenimi zadevami, saj so odstotki nerešenih zadev bistveno nižji od tistih, navedenih v članku. Spodnja tabela predstavlja resnične statistične podatke o delu državnih tožilcev prve stopnje na področju gospodarskega kriminala. V tej tabeli so upoštevane vse odločitve državnih tožilcev na tem področju, in sicer vsa zavrženja ovadb, vloženi obtožni predlogi, vložene neposredne obtožbe, vložene zahteve za preiskavo, ustavitve postopkov po opravljeni preiskavi, vloženi obtožni akti po opravljeni preiskavi, zahteve za dopolnitev ovadbe in predlogi sodišču za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

Navedeni podatki bistveno odstopajo od navedb v vašem članku, iz katerih izhaja, da naj bi lansko leto na tožilstvih ostalo nerešenih 68% korupcijskih kaznivih dejanj (v resnici 41,1%), 51% kaznivih dejanj zlorabe (v resnici 29,8%) in 42% kaznivih dejanj oškodovanja upnikov (v resnici 0,4%). Pri tem je potrebno poudariti, da so državna tožilstva velik del nerešenih zadev prejela v zadnjem tromesečju leta 2009.