Skoči do osrednje vsebine

Aktualno

VDT

Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva RS na odziv Ministrstva za pravosodje

Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) določa hierarhično strukturo državnega tožilstva in vodjo državnega tožilstva zavezuje, da v izvajanju svojih pristojnosti na področju državnotožilske uprave zagotavlja pogoje za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Tako je zakonska dolžnost in ne le pravica, da vodja tožilstva zagotavlja in nadzira zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost dela državnih tožilcev (prim. 1. odstavek 56. člena ZDT in 1. ter 2. odstavek 66.a člena ZDT).

Določbe 84.b člena in 4. odstavka 86. člena Državnotožilskega reda (DTR), ki zahtevajo sopodpis vodje tožilstva, so zgolj posledica zakonske ureditve nadzorstvene funkcije, ki naj zagotovi pravilnost in zakonitost tožilčeve odločitve v primerih, ko tožilec ne začne kazenskega pregona in ne gre na sodišče. Navedena dva člena DTR predstavljata le podzakonski izvedbeni predpis in urejata način izvajanja v zakonu določenega pooblastila vodje tožilstva pri zagotavljanju in nadzoru zakonitosti, strokovne pravilnosti in pravočasnosti dela državnih tožilcev. Enostavno črtanje 4. odstavka 86. člena DTR bi pomenilo le to, da podzakonski akt onemogoči vodji, da učinkovito opravlja svojo zakonsko obveznost nadzora pri zagotavljanju zakonitosti.

Glede navedb Ministrstva za pravosodje, da podpira predlog glede črtanja določb 4. odstavka 86. člena DTR, pojasnjujemo, da gre za nestrokovno stališče. To določbo je mogoče iz DTR črtati šele potem, ko se bo oz. če se bo spremenil ZDT tako, da vodjem državnih tožilstev ne bo več nalagal odgovornosti za zakonito in strokovno delo tožilstev. Ministrstvo za pravosodje ima vse možnosti, da pripravi ustrezno spremembo ZDT. Generalna državna tožilka RS v sedanji zakonski ureditvi ne more in ne bo predlagala črtanja te določbe DTR, kot v svojem odzivu pričakuje Ministrstvo za pravosodje. To bi bilo v nasprotju z zakonom.

Zakonodajalec v Sloveniji je Državni zbor. Dokler velja ZDT v sedanji vsebini, je z njegovimi določbami vezano tudi Ministrstvo za pravosodje.

Neodvisnost in samostojnost sta določeni zaradi zagotavljanja vladavine prava tudi na področju tožilskega dela in nista privilegij tožilcev, pač pa odgovornost v razmerju do pravne države in do oseb, s katerimi prihajajo tožilci v stik pri izvajanju svoje funkcije. Vrhovno državno tožilstvo RS je vedno skrbelo za samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev pri njihovem odločanju in bo ob upoštevanju odgovornega dela to svojo skrb izvajalo tudi naprej.

 

Nazaj