Aktualno

Odziv na zahtevo MNZ za poročilo o domnevnih kršitvah generalnega državnega tožilca

"Iz poročanja medijev smo izvedeli, da je Ministrstvo za notranje zadeve od predsednice Državnotožilskega sveta zahtevalo poročilo o domnevnih kršitvah, ki so lahko razlog za razrešitev generalnega državnega tožilca. Gre za resno stvar. Gre za prvi predlog razrešitve v zgodovini državnega tožilstva v naši državi, zato se moram nanjo odzvati, četudi z zahtevo samo uradno še nisem seznanjen.

Minister za notranje zadeve je z zahtevo naredil največ, kar kot minister za zamenjavo generalnega državnega tožilca lahko naredi. Pristojni organ, ki predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, je sicer državnotožilski svet, o razrešitvi odloča državni zbor, v pristojnosti ministra pa je, da začne postopek z zahtevo za pripravo poročila o kršitvah. To je minister v tem primeru storil in s tem dejansko začel postopek za mojo odstavitev.

Kar preseneča, je dejstvo, da se tudi ta zahteva vsebinsko nanaša na isto zadevo kot sporni neposredni pravosodni nadzor. S tem ministrstvo prehiteva samo sebe, saj se na loteva iste teme z drugim postopkom, potem ko se prvi še dobro začel ni. Ministra očitno ni zmotilo, da je pripravo poročila o mojih kršitvah zahteval še preden je Vlada, katere član je tudi sam, odločila o dopustnosti neposrednega nadzora. Zato je na mestu vprašanje, ali ni bil ta nadzor zgolj krinka za dosego nečesa, o čemer je bila odločitev na ministrstvu že zdavnaj sprejeta?

Zahteva za poročilo o mojih domnevnih kršitvah je pika na i ob dogajanjih v zadnjem letu, ko je bilo za državno tožilstvo pristojno ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo se je vpletalo v državno tožilstvo z nedopustnim komentiranjem tožilskih zadev, očitki in pritiski, ki so se kazali v šikanoznih nadzorih. Vse skupaj s končnim namenom odstavitve očitno motečega generalnega državnega tožilca. 
Morda je bil celo prenos tožilstva iz pravosodja na notranje zadeve speljan prav s tem namenom. In kot pomoč pri tem je bil ustanovljen direktorat za tožilstvo kot neke vrste vzporedna »naduprava«, ki bo bdela nad izpeljavo te naloge. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje poklicne, osebne in strokovne integritete državne sekretarke na Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi njenih prehajanj s tožilske funkcije v politično in potem po potrebi spet nazaj.

Na koncu želim vseeno ostati optimističen. Pozdravljam prehod državnega tožilstva nazaj pod pravosodje, seveda pod pogojem, da bo spoštovana samostojnost državnega tožilstva. Prav zaradi izjemno slabih izkušenj z odhajajočo vlado pričakujem umik izvršilne veje oblasti iz kadrovskih postopkov na državnem tožilstvu in druge spremembe, ki so nujne za okrepitev samostojnosti državnih tožilcev in državnega tožilstva in za okrepitev njegove temeljne funkcije, to je kazenskega pregona."

 

Nazaj