Aktualno
Odziv VDT na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice
Objavljamo odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji z dne 24. 4. 2018
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Benedik proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija v primeru razpečevanja otroške pornografije na spletu kršila 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
V obravnavani zadevi je policija leta 2006 na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s strani ponudnika internetnih storitev pridobila podatek o uporabniku dinamičnega IP naslova, naknadno je ponudnik na podlagi sodne odredbe policiji posredoval še podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. Prvostopenjsko sodišče je obtoženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 187. členu Kazenskega zakonika (KZ), odločitev sta potrdili tudi instančni sodišči.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča RS ugotovilo, da je pritožnik utemeljeno pričakoval, da bodo njegove aktivnosti na spletu ostale anonimne in da posegi v pravico do zasebnega življenja niso bili skladni s pravom, ki pa v obravnavanem času ni vsebovalo specifičnih pravil glede dostopanja in posredovanja podatkov o naročniku IP naslova.
Vrhovno državno tožilstvo poudarja, da je današnja praksa policije za razliko od prakse izpred 12 let drugačna, tudi zaradi spremembe zakonodaje o elektronskih komunikacijah. Policija podatke o uporabniku IP naslova pridobi na podlagi prvega odstavka 149b. člena ZKP. Operaterji policiji posredujejo tovrstne podatke le na podlagi sodne odredbe sodišča, ki presoja, ali so podani zakoniti pogoji za pridobitev takšnih podatkov.
Nazaj
Odziv VDT na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice
Objavljamo odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji z dne 24. 4. 2018
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Benedik proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija v primeru razpečevanja otroške pornografije na spletu kršila 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki določa pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
V obravnavani zadevi je policija leta 2006 na podlagi tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) s strani ponudnika internetnih storitev pridobila podatek o uporabniku dinamičnega IP naslova, naknadno je ponudnik na podlagi sodne odredbe policiji posredoval še podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju. Prvostopenjsko sodišče je obtoženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 187. členu Kazenskega zakonika (KZ), odločitev sta potrdili tudi instančni sodišči.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča RS ugotovilo, da je pritožnik utemeljeno pričakoval, da bodo njegove aktivnosti na spletu ostale anonimne in da posegi v pravico do zasebnega življenja niso bili skladni s pravom, ki pa v obravnavanem času ni vsebovalo specifičnih pravil glede dostopanja in posredovanja podatkov o naročniku IP naslova.
Vrhovno državno tožilstvo poudarja, da je današnja praksa policije za razliko od prakse izpred 12 let drugačna, tudi zaradi spremembe zakonodaje o elektronskih komunikacijah. Policija podatke o uporabniku IP naslova pridobi na podlagi prvega odstavka 149b. člena ZKP. Operaterji policiji posredujejo tovrstne podatke le na podlagi sodne odredbe sodišča, ki presoja, ali so podani zakoniti pogoji za pridobitev takšnih podatkov.
