Aktualno
Odziv VDT RS na sklep US RS glede izvajanja obveznih navodil
Generalna državna tožilka RS Barbara Brezigar je pojasnila, da so pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti obveznih navodil pripravili na VDT RS, potem ko so ministra ob prejemu osnutka obveznih navodil opozarjali na protiustavnost in protizakonitosti in potem ko ga je na to opozarjala tudi služba vlade za zakonodajo: »Pobudo smo ponudili vladi, predsedniku DZ, vsem poslanskim skupinam in samostojnim poslancem ter poslancema obeh narodnosti s predlogom, da jo kot upravičeni predlagatelji vložijo na US. Odzvali so se v treh opozicijskih strankah in predlagali postopek pred US.
Sklep US postavlja pod vprašanj ustavnost zakonske določbe, ki ministru omogoča poseg v državnotožilsko organizacijo z obveznimi navodili.
Izrecno prepoveduje uporabo ministrovih obveznih navodil do dokončne odločitve. Iz obrazložitve jasno izhaja, da je tožilstvo samostojen državni organ in da je potrebno varovati zunanjo neodvisnost tožilstva. V tej fazi nam US pritrjuje, ko smo ves čas uporabljali moč argumenta proti argumentu moči.
V zvezi s tem opozarjamo, da gre pravkar prejeti predlog ZDT-1, ki je slabši od osnutka, v nasprotni smeri, zmanjšuje zunanjo neodvisnost tožilstva, povečuje pristojnosti ministra, določa vpliv MNZ in policije na določanje pristojnosti tožilcev. Zgleda, kot da bi tožilstvo postalo organ v sestavi MNZ.
Zaradi tega predlagamo, da minister zakon umakne iz medresorskega usklajevanja in počaka na končno odločitev US.«
Generalna državna tožilka je ob tem opozorila, da bi bil čas za sistemski pristop, ki ga država nujno potrebuje. Sistematika narekuje najprej odločitev o novem ZKP, ki bi naj dal tožilcu veliko novih pristojnosti.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je opozoril na nedopustno povezovanje policije in tožilstva v določbah predloga ZDT-1, ki zadevajo specializirani oddelek, ki zdaj deluje kot del Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala: »Pristojnost Specializiranega oddelka, ki bi postal posebni oddelek znotraj specializiranega državnega tožilstva, bi bila po novem zožena zgolj na pregon kaznivih dejanj, storjenih z zlorabo uradnih pooblastil, ko se kršijo človekove pravice in svoboščine, zunaj pristojnosti pa ostanejo vsa ostala kazniva dejanja, storjena pri uporabi policijskih pooblastil in pri izvajanju nalog policije ter vsa kazniva dejanja, storjena zunaj službe.« Pri tem je opozoril, da bi tako policisti znova preiskovali sami sebe, na primer pri sumu korupcije, pri prekomerni uporabi sile, pri uporabi strelnega orožja, ko ne gre za zlorabo uradnih pooblastil, pri prometni nesreči policista s pobegom s kraja nesreče, da se izogne preizkusu alkoholiziranosti.
Katere zadeve bi naj obravnaval posebni oddelek, bi naj po predlogu ZDT-1 določala kar policija, saj naj bi se glede dodelitve zadev smiselno uporabljale določbe, ki veljajo za dodelitev zadev specializiranemu državnemu tožilstvu. Posebni oddelek bi tako obravnaval zadeve, v katerih policijsko preiskavo izvaja Nacionalni preiskovalni urad. »Kaže, da bo policija določala, kdo bo preiskoval v posebnem oddelku, in kaj bo preiskoval,« je opozoril vrhovni državni tožilec Aleš Butala in dodal, naj bo po tem predlogu oseba s pooblastili policije lahko začasno premeščena v posebni oddelek za dobo dveh let, kar je premalo, da se ne bi ohranjevalo in zagotavljalo odvisnosti od policije in njenih navad.
Po dogovoru z direktorjem policijske uprave se za obravnavanje posamezne zadeve lahko v posebni oddelek napoti policista s seznama, ki ga določi generalni direktor policije. Aleš Butala se ob tem sprašuje: »Kdo bo torej preiskoval kazniva dejanja storilcev iz vrst policije? Očitno kar policisti sami, tisti dodeljeni za dve leti ali pa tisti s seznama generalnega direktorja policije,« in ocenjuje, da je »takšna zlizanost policije in organa, ki naj nepristransko, neodvisno, pošteno in učinkovito odkriva, preiskuje in preganja storilce kaznivih dejanj iz vrst policije, nesprejemljiva in nedopustna v demokratični pravni državi.«
Po mnenju vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale bi moral biti posebni oddelek organizacijsko popolnoma ločen od Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala: »Idealna bi bila ohranitev umestitve znotraj Vrhovnega državnega tožilstva RS, vendar brez povezave s Skupino.« Nadaljnja povezanost s Skupino namreč še naprej nosi nevarnost, da bo ista organizacijska enota obravnavala isto osebo kot osumljenca v zadevi organiziranega kriminala in kot oškodovanca (ovaditelja) v postopku zoper policista, ki mu je očitana zloraba policijskih pooblastil.
Vrhovni državni tožilec svetnik Silvij Šinkovec pa meni, da bi moral v pravni državi minister, ki bi dobil na mizo takšno odločitev Ustavnega sodišča, kot je ta glede izvajanja obveznih navodil, narediti vse, da zaščiti eno od institucij, ki zagotavlja delovanja kazenskega sodstva. Namesto tega je bil odziv, v katerem je ministrstvo izrazilo upanje, da ta sklep ne bo povzročil težko popravljivih posledic, po njegovem mnenju sprevrženo dejanje: »Ustavno sodišče je opozorilo, da bi prav taka uporaba obveznih navodil, kakršno je sprejel minister, pomenila porušitev ustavnega položaja tožilstva.« Zato pričakuje od vseh tistih, na katere je VDT RS naslovilo predlog za ustavno pobudo za presojo obveznih navodil, da bi v tem trenutku zaščitili tožilstvo.
Silvij Šinkovec je opozoril še, da tožilstvo dela v imenu države in ne v imenu trenutne oblasti ter da zagotavlja uresničevanje kazenske zakonodaje. Zato ne želi, da ga pri svojem delu, to je preganjanju storilcev kazenskih dejanj, ovirajo birokratske strukture.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je ocenila, da je predlagana verzija ZDT-1 slabša od prvega osnutka. Pri tem je po njenem mnenju zaskrbljujoče, ker bodo člani Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki bo prenehala z delovanjem, delovali zgolj do imenovanja novih članov specializiranega tožilstva: »To pomeni, da se bo prekinilo delo na konkretnih zahtevnih zadevah in da bodo te zadeve začeli obravnavati drugi tožilci. Prav v tem trenutku imamo v objavi poziv tožilcem za delo v Skupini. Kakšno sporočilo torej tožilcem pošilja ZDT-1, ki jih ukinja?« Generalna državna tožilka je sklenila, da bodo takšne zadeve delo državnega tožilstva otežile.
Nazaj
Odziv VDT RS na sklep US RS glede izvajanja obveznih navodil
Generalna državna tožilka RS Barbara Brezigar je pojasnila, da so pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti obveznih navodil pripravili na VDT RS, potem ko so ministra ob prejemu osnutka obveznih navodil opozarjali na protiustavnost in protizakonitosti in potem ko ga je na to opozarjala tudi služba vlade za zakonodajo: »Pobudo smo ponudili vladi, predsedniku DZ, vsem poslanskim skupinam in samostojnim poslancem ter poslancema obeh narodnosti s predlogom, da jo kot upravičeni predlagatelji vložijo na US. Odzvali so se v treh opozicijskih strankah in predlagali postopek pred US.
Sklep US postavlja pod vprašanj ustavnost zakonske določbe, ki ministru omogoča poseg v državnotožilsko organizacijo z obveznimi navodili.
Izrecno prepoveduje uporabo ministrovih obveznih navodil do dokončne odločitve. Iz obrazložitve jasno izhaja, da je tožilstvo samostojen državni organ in da je potrebno varovati zunanjo neodvisnost tožilstva. V tej fazi nam US pritrjuje, ko smo ves čas uporabljali moč argumenta proti argumentu moči.
V zvezi s tem opozarjamo, da gre pravkar prejeti predlog ZDT-1, ki je slabši od osnutka, v nasprotni smeri, zmanjšuje zunanjo neodvisnost tožilstva, povečuje pristojnosti ministra, določa vpliv MNZ in policije na določanje pristojnosti tožilcev. Zgleda, kot da bi tožilstvo postalo organ v sestavi MNZ.
Zaradi tega predlagamo, da minister zakon umakne iz medresorskega usklajevanja in počaka na končno odločitev US.«
Generalna državna tožilka je ob tem opozorila, da bi bil čas za sistemski pristop, ki ga država nujno potrebuje. Sistematika narekuje najprej odločitev o novem ZKP, ki bi naj dal tožilcu veliko novih pristojnosti.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je opozoril na nedopustno povezovanje policije in tožilstva v določbah predloga ZDT-1, ki zadevajo specializirani oddelek, ki zdaj deluje kot del Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala: »Pristojnost Specializiranega oddelka, ki bi postal posebni oddelek znotraj specializiranega državnega tožilstva, bi bila po novem zožena zgolj na pregon kaznivih dejanj, storjenih z zlorabo uradnih pooblastil, ko se kršijo človekove pravice in svoboščine, zunaj pristojnosti pa ostanejo vsa ostala kazniva dejanja, storjena pri uporabi policijskih pooblastil in pri izvajanju nalog policije ter vsa kazniva dejanja, storjena zunaj službe.« Pri tem je opozoril, da bi tako policisti znova preiskovali sami sebe, na primer pri sumu korupcije, pri prekomerni uporabi sile, pri uporabi strelnega orožja, ko ne gre za zlorabo uradnih pooblastil, pri prometni nesreči policista s pobegom s kraja nesreče, da se izogne preizkusu alkoholiziranosti.
Katere zadeve bi naj obravnaval posebni oddelek, bi naj po predlogu ZDT-1 določala kar policija, saj naj bi se glede dodelitve zadev smiselno uporabljale določbe, ki veljajo za dodelitev zadev specializiranemu državnemu tožilstvu. Posebni oddelek bi tako obravnaval zadeve, v katerih policijsko preiskavo izvaja Nacionalni preiskovalni urad. »Kaže, da bo policija določala, kdo bo preiskoval v posebnem oddelku, in kaj bo preiskoval,« je opozoril vrhovni državni tožilec Aleš Butala in dodal, naj bo po tem predlogu oseba s pooblastili policije lahko začasno premeščena v posebni oddelek za dobo dveh let, kar je premalo, da se ne bi ohranjevalo in zagotavljalo odvisnosti od policije in njenih navad.
Po dogovoru z direktorjem policijske uprave se za obravnavanje posamezne zadeve lahko v posebni oddelek napoti policista s seznama, ki ga določi generalni direktor policije. Aleš Butala se ob tem sprašuje: »Kdo bo torej preiskoval kazniva dejanja storilcev iz vrst policije? Očitno kar policisti sami, tisti dodeljeni za dve leti ali pa tisti s seznama generalnega direktorja policije,« in ocenjuje, da je »takšna zlizanost policije in organa, ki naj nepristransko, neodvisno, pošteno in učinkovito odkriva, preiskuje in preganja storilce kaznivih dejanj iz vrst policije, nesprejemljiva in nedopustna v demokratični pravni državi.«
Po mnenju vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale bi moral biti posebni oddelek organizacijsko popolnoma ločen od Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala: »Idealna bi bila ohranitev umestitve znotraj Vrhovnega državnega tožilstva RS, vendar brez povezave s Skupino.« Nadaljnja povezanost s Skupino namreč še naprej nosi nevarnost, da bo ista organizacijska enota obravnavala isto osebo kot osumljenca v zadevi organiziranega kriminala in kot oškodovanca (ovaditelja) v postopku zoper policista, ki mu je očitana zloraba policijskih pooblastil.
Vrhovni državni tožilec svetnik Silvij Šinkovec pa meni, da bi moral v pravni državi minister, ki bi dobil na mizo takšno odločitev Ustavnega sodišča, kot je ta glede izvajanja obveznih navodil, narediti vse, da zaščiti eno od institucij, ki zagotavlja delovanja kazenskega sodstva. Namesto tega je bil odziv, v katerem je ministrstvo izrazilo upanje, da ta sklep ne bo povzročil težko popravljivih posledic, po njegovem mnenju sprevrženo dejanje: »Ustavno sodišče je opozorilo, da bi prav taka uporaba obveznih navodil, kakršno je sprejel minister, pomenila porušitev ustavnega položaja tožilstva.« Zato pričakuje od vseh tistih, na katere je VDT RS naslovilo predlog za ustavno pobudo za presojo obveznih navodil, da bi v tem trenutku zaščitili tožilstvo.
Silvij Šinkovec je opozoril še, da tožilstvo dela v imenu države in ne v imenu trenutne oblasti ter da zagotavlja uresničevanje kazenske zakonodaje. Zato ne želi, da ga pri svojem delu, to je preganjanju storilcev kazenskih dejanj, ovirajo birokratske strukture.
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je ocenila, da je predlagana verzija ZDT-1 slabša od prvega osnutka. Pri tem je po njenem mnenju zaskrbljujoče, ker bodo člani Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki bo prenehala z delovanjem, delovali zgolj do imenovanja novih članov specializiranega tožilstva: »To pomeni, da se bo prekinilo delo na konkretnih zahtevnih zadevah in da bodo te zadeve začeli obravnavati drugi tožilci. Prav v tem trenutku imamo v objavi poziv tožilcem za delo v Skupini. Kakšno sporočilo torej tožilcem pošilja ZDT-1, ki jih ukinja?« Generalna državna tožilka je sklenila, da bodo takšne zadeve delo državnega tožilstva otežile.
