Aktualno
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS in Specializiranega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
V zvezi s predlogom Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala želimo izraziti nestrinjanje z načinom priprave zakona, ki je nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se spremembe nanašajo. Toliko bolj, ker naj bi šel zakon v nujen zakonodajni postopek, ki se uporabi v izjemnih primerih, zato se splošna razprava ne opravi, strokovni javnosti pa je onemogočeno sodelovanje. Okoliščin, ki terjajo nujen zakonodaji postopek ni.
Z včeraj na vladi sprejetim zakonom, ki pomembno posega v obstoječo organizacijo državnega tožilstva še danes nismo seznanjeni, saj nam sprejet zakon ni bil posredovan. Z domnevno vsebino smo bili seznanjeni preko spletne strani vlade, na kateri je bil le nekaj ur javno dostopen predlog zakona, ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Vsebina predloga presega cilj, ki naj bi ga zakon zasledoval, torej boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev StKOK-a, temveč spreminja imenovanja vseh državnih tožilcev.
Uvaja se sprememba splošnega člena, s katero minister pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ni več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem se sistemsko slabi strokovno avtonomijo tožilstva in krepi možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.
Predlog zakona naslavlja tudi nekatere probleme, na katere smo na tožilstvu opozarjali že dalj časa in o katerih sva z ministrom na splošno govorila na spoznavnem sestanku. Tudi tožilstvu je glavni cilj učinkovit kazenski pregon in boj proti korupciji, pri čemer sva se z ministrom strinjala, da je glavni problem predolgo trajanje postopkov. Za skrajšanje teh je potrebna temeljita vsebinska prenova zastarelega Zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje SDT v StKOK, ki bo deloval na podlagi nespremenjene zakonodaje.
Pogovor na spoznavnem srečanju seveda ne pomeni, da je bil predlog zakona v strokovnem usklajevanju s tožilstvom, saj na sestanku nismo bili seznanjeni niti z vsebino niti z načrtovano časovnico sprejemanja zakona.
Ocenjujemo, da so predlagane spremembe zakona predvsem organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovale. Po vsebini se v predlogu zakona ne oža kataloga kaznivih dejanj - katerega izbor ni niti strokovno niti analitično obrazložen - ki jih bo obravnaval StKOK, ter se ne uvaja t.i. tožilska preiskava, kar brez drugih nujno potrebnih sprememb kazensko procesne zakonodaje ne bo prispevalo k pohitritvi postopkov.
Predlog pušča tudi veliko pomembnih zadev povsem nedorečenih. Uvedba dveh različnih sistemov preiskave bi zahtevala ožji in zaprt katalog kaznivih dejanj StKOK-a, brez možnosti dodelitev in odstopa zadev na okrožna tožilstva, saj se bodo dokazi pridobivali različno glede na to, katero tožilstvo bo vodilo zadevo. Ni prehodnih določb, kaj bo z vsemi odprtimi zadevami v preiskavi na sodišču, za katera se uvaja t.i. tožilska preiskava. Zato morajo biti tako veliki posegi v same temelje kazensko procesne zakonodaje premišljeni in jasno ter celovito urejeni.
Glede na to, da predlog zakona ne spreminja same pristojnosti SDT, ni nobene potrebe po organizacijski spremembi, saj gre zgolj za preimenovanje obstoječega SDT v StKOK.
Pomembna sprememba pa je, da s preimenovanjem prenehajo mandati sedanjemu vodstvu SDT-ja. Obenem se spreminja način imenovanja vodje StKOK-a in njegovih namestnikov, ki bo v domeni državnega zbora in vlade, s čimer se iz postopka imenovanja povsem izloči generalnega državnega tožilca. Kljub temu, da gre za vodjo prvostopenjskega tožilstva, način imenovanja vodje StKOK-a tako odstopa od načina imenovanja vodij drugih državnih tožilstev na prvi stopnji.
Ob tem se ob spremembi načina imenovanj tožilcev na StKOK spreminja tudi način njihovega ocenjevanja, ki bo v izključni pristojnosti vodje StKOK-a in ne več Državnotožilskega sveta kot strokovnega in avtonomnega organa.
Predlog zakona ne omenja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu. V prehodnih določbah določa le, da dodeljeni državni tožilci po ustanovitvi StKOK-a nadaljujejo delo do izteka obdobja, za katero so bili dodeljeni. Ker ostaja ureditev, da na posebnem oddelku delujejo le dodeljeni državni tožilci, nespremenjena, bodo z iztekom obdobja, za katerega so bili dodeljeni, prenehale dodelitve vseh državnih tožilcev, ki trenutno delujejo v tem oddelku.
Se pa z zakonom uvaja nova notranja organizacijska enota za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev StKOK-a, kar bo oslabilo delovanje tožilstva. Namreč, zaradi učinkovitega delovanja celotne tožilske organizacije je ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem.
Ocenjujemo, da predlagane spremembe ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega tožilstva.
Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku s sodelovanjem strokovne javnosti.
Odziv Specializiranega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
V zvezi s predlogom zakona ugotavljamo, da ta ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v StKOK.
V predlogu zakona se na pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva nanašata samo dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen StKOK, in 12. člen, ki v Zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s StKOK.
Obveznost sodelovanja vseh državnih organov izhaja iz že obstoječih pravnih podlag, in sicer Zakona o kazenskem postopku, ki zavezuje vse državne organe, da naznanijo kazniva dejanja (145. člen ZKP) in da organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi državnemu tožilstvu, dajejo potrebno pomoč (142. člen ZKP). Prav tako državni tožilec že sedaj lahko usmerja delo drugih državnih organov (160a. člen ZKP).
V ostalem se predlog zakona na pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva v kazenskem postopku ne nanaša, temveč spreminja le postopke imenovanja državnih tožilcev. Te spremembe pa v ničemer ne bodo okrepile položaja StKOK-a v primerjavi s Specializiranim državnim tožilstvom, niti izboljšale učinkovitosti pregona najtežjih kaznivih dejanj.
Predlog zakona ostale organe v verigi, torej Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano sodišče, veže na katalog kaznivih dejanj StKOK, vendar pa v ničemer ne spreminja pristojnosti tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj. Takšne spremembe v organiziranosti državnega tožilstva tako v ničemer ne opravičujejo preoblikovanja Specializiranega državnega tožilstva v nov organ.
Glede kataloga kaznivih dejanj, za katere bo pristojen StKOK, danes ni mogoče podati konkretnih ocen, kako bi le-ta lahko vplival na učinkovit pregon teh kaznivih dejanj. Katalog kaznivih dejanj je bil še včeraj na seji Vlade RS spremenjen. Vpliv spremenjenega kataloga na uspešnost pregona in obremenjenost državnih tožilcev na StKOK-u s številom zadev bo mogoče oceniti šele po natančni preučitvi kataloga.
Glede na predlog, ki je bil predložen vladi in pojasnila ministra na tiskovni konferenci, lahko podamo oceno, da obremenjenosti tožilcev ne bo zmanjšal, ne glede na zatrjevano okrepitev StKOK-a. Izrecno pa je potrebno poudariti, da korupcijska kazniva dejanja, kriminal belih ovratnikov in organiziran kriminal že sedaj preganja Specializirano državno tožilstvo in ga bo v enakem obsegu preganjal tudi StKOK.
Druga sprememba v predlogu zakona, ki bo vplivala na delo državnih tožilcev, je ukinitev sodne preiskave za zadeve iz pristojnosti StKOK-a, in uporaba postopka, ki se trenutno uporablja za zadeve iz pristojnosti Evropskega javnega tožilstva.
Pri tem je potrebno izpostaviti, da se s tem ne uvaja tožilska preiskava, temveč se vsa preiskovalna dejanja še vedno izvajajo na sodišču, ob sodelovanju preiskovalnega sodnika, kar pomeni, da se bodo priče še vedno zasliševale pred sodiščem, kot do sedaj. Za preiskovalna dejanja, s katerimi se pridobivajo bistveni dokazi, torej prikriti preiskovalni ukrepi in hišne preiskave, pa ureditev ostaja nespremenjena.
Za učinkovit pregon najtežjih kaznivih dejanj je nujno spremeniti procesno zakonodajo. Predvsem pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku in ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov. Le tako se bo organom pregona omogočilo zbrati dovolj in kakovostne dokaze.
Prav tako je potrebno spremeniti zakonsko ureditev izločitve dokazov in le-to uskladiti z mednarodnimi standardi ter prevetriti določbe zakona o kazenskem postopku, in sicer o predobravnavnem naroku in teku kazenskega postopka.
Brez teh sprememb preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v StKOK ne bo prineslo pričakovanih rezultatov ter se ne more zmanjšati čas od zaznave kaznivih dejanj do izpolnitve zakonsko določenih standardov za opravo hišnih preiskav, vložitve obtožnice, začetka kazenskega postopka in izreka sodbe. Ne glede na to, ali zadevo obravnava sedaj Specializirano državno tožilstvo ali jo bo nato obravnaval StKOK.
Namen zakona naj bi bil vzpostaviti enoten ekosistem, znotraj katerega pa bo StKOK prevzel povsem enake pristojnosti, kot jih ima trenutno Specializirano državno tožilstvo. Zaradi tega ni nobene potrebe po preoblikovanju Specializiranega državnega tožilstva v nov organ in za poseg v imenovanja državnih tožilcev.
Nazaj
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS in Specializiranega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
V zvezi s predlogom Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala želimo izraziti nestrinjanje z načinom priprave zakona, ki je nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se spremembe nanašajo. Toliko bolj, ker naj bi šel zakon v nujen zakonodajni postopek, ki se uporabi v izjemnih primerih, zato se splošna razprava ne opravi, strokovni javnosti pa je onemogočeno sodelovanje. Okoliščin, ki terjajo nujen zakonodaji postopek ni.
Z včeraj na vladi sprejetim zakonom, ki pomembno posega v obstoječo organizacijo državnega tožilstva še danes nismo seznanjeni, saj nam sprejet zakon ni bil posredovan. Z domnevno vsebino smo bili seznanjeni preko spletne strani vlade, na kateri je bil le nekaj ur javno dostopen predlog zakona, ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Vsebina predloga presega cilj, ki naj bi ga zakon zasledoval, torej boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev StKOK-a, temveč spreminja imenovanja vseh državnih tožilcev.
Uvaja se sprememba splošnega člena, s katero minister pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ni več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem se sistemsko slabi strokovno avtonomijo tožilstva in krepi možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.
Predlog zakona naslavlja tudi nekatere probleme, na katere smo na tožilstvu opozarjali že dalj časa in o katerih sva z ministrom na splošno govorila na spoznavnem sestanku. Tudi tožilstvu je glavni cilj učinkovit kazenski pregon in boj proti korupciji, pri čemer sva se z ministrom strinjala, da je glavni problem predolgo trajanje postopkov. Za skrajšanje teh je potrebna temeljita vsebinska prenova zastarelega Zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje SDT v StKOK, ki bo deloval na podlagi nespremenjene zakonodaje.
Pogovor na spoznavnem srečanju seveda ne pomeni, da je bil predlog zakona v strokovnem usklajevanju s tožilstvom, saj na sestanku nismo bili seznanjeni niti z vsebino niti z načrtovano časovnico sprejemanja zakona.
Ocenjujemo, da so predlagane spremembe zakona predvsem organizacijske in njihova vsebina ne bo dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovale. Po vsebini se v predlogu zakona ne oža kataloga kaznivih dejanj - katerega izbor ni niti strokovno niti analitično obrazložen - ki jih bo obravnaval StKOK, ter se ne uvaja t.i. tožilska preiskava, kar brez drugih nujno potrebnih sprememb kazensko procesne zakonodaje ne bo prispevalo k pohitritvi postopkov.
Predlog pušča tudi veliko pomembnih zadev povsem nedorečenih. Uvedba dveh različnih sistemov preiskave bi zahtevala ožji in zaprt katalog kaznivih dejanj StKOK-a, brez možnosti dodelitev in odstopa zadev na okrožna tožilstva, saj se bodo dokazi pridobivali različno glede na to, katero tožilstvo bo vodilo zadevo. Ni prehodnih določb, kaj bo z vsemi odprtimi zadevami v preiskavi na sodišču, za katera se uvaja t.i. tožilska preiskava. Zato morajo biti tako veliki posegi v same temelje kazensko procesne zakonodaje premišljeni in jasno ter celovito urejeni.
Glede na to, da predlog zakona ne spreminja same pristojnosti SDT, ni nobene potrebe po organizacijski spremembi, saj gre zgolj za preimenovanje obstoječega SDT v StKOK.
Pomembna sprememba pa je, da s preimenovanjem prenehajo mandati sedanjemu vodstvu SDT-ja. Obenem se spreminja način imenovanja vodje StKOK-a in njegovih namestnikov, ki bo v domeni državnega zbora in vlade, s čimer se iz postopka imenovanja povsem izloči generalnega državnega tožilca. Kljub temu, da gre za vodjo prvostopenjskega tožilstva, način imenovanja vodje StKOK-a tako odstopa od načina imenovanja vodij drugih državnih tožilstev na prvi stopnji.
Ob tem se ob spremembi načina imenovanj tožilcev na StKOK spreminja tudi način njihovega ocenjevanja, ki bo v izključni pristojnosti vodje StKOK-a in ne več Državnotožilskega sveta kot strokovnega in avtonomnega organa.
Predlog zakona ne omenja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu. V prehodnih določbah določa le, da dodeljeni državni tožilci po ustanovitvi StKOK-a nadaljujejo delo do izteka obdobja, za katero so bili dodeljeni. Ker ostaja ureditev, da na posebnem oddelku delujejo le dodeljeni državni tožilci, nespremenjena, bodo z iztekom obdobja, za katerega so bili dodeljeni, prenehale dodelitve vseh državnih tožilcev, ki trenutno delujejo v tem oddelku.
Se pa z zakonom uvaja nova notranja organizacijska enota za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev StKOK-a, kar bo oslabilo delovanje tožilstva. Namreč, zaradi učinkovitega delovanja celotne tožilske organizacije je ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem.
Ocenjujemo, da predlagane spremembe ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega tožilstva.
Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku s sodelovanjem strokovne javnosti.
Odziv Specializiranega državnega tožilstva RS na predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (objavljenega 15. 7. 2026)
V zvezi s predlogom zakona ugotavljamo, da ta ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v StKOK.
V predlogu zakona se na pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva nanašata samo dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen StKOK, in 12. člen, ki v Zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s StKOK.
Obveznost sodelovanja vseh državnih organov izhaja iz že obstoječih pravnih podlag, in sicer Zakona o kazenskem postopku, ki zavezuje vse državne organe, da naznanijo kazniva dejanja (145. člen ZKP) in da organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi državnemu tožilstvu, dajejo potrebno pomoč (142. člen ZKP). Prav tako državni tožilec že sedaj lahko usmerja delo drugih državnih organov (160a. člen ZKP).
V ostalem se predlog zakona na pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva v kazenskem postopku ne nanaša, temveč spreminja le postopke imenovanja državnih tožilcev. Te spremembe pa v ničemer ne bodo okrepile položaja StKOK-a v primerjavi s Specializiranim državnim tožilstvom, niti izboljšale učinkovitosti pregona najtežjih kaznivih dejanj.
Predlog zakona ostale organe v verigi, torej Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano sodišče, veže na katalog kaznivih dejanj StKOK, vendar pa v ničemer ne spreminja pristojnosti tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj. Takšne spremembe v organiziranosti državnega tožilstva tako v ničemer ne opravičujejo preoblikovanja Specializiranega državnega tožilstva v nov organ.
Glede kataloga kaznivih dejanj, za katere bo pristojen StKOK, danes ni mogoče podati konkretnih ocen, kako bi le-ta lahko vplival na učinkovit pregon teh kaznivih dejanj. Katalog kaznivih dejanj je bil še včeraj na seji Vlade RS spremenjen. Vpliv spremenjenega kataloga na uspešnost pregona in obremenjenost državnih tožilcev na StKOK-u s številom zadev bo mogoče oceniti šele po natančni preučitvi kataloga.
Glede na predlog, ki je bil predložen vladi in pojasnila ministra na tiskovni konferenci, lahko podamo oceno, da obremenjenosti tožilcev ne bo zmanjšal, ne glede na zatrjevano okrepitev StKOK-a. Izrecno pa je potrebno poudariti, da korupcijska kazniva dejanja, kriminal belih ovratnikov in organiziran kriminal že sedaj preganja Specializirano državno tožilstvo in ga bo v enakem obsegu preganjal tudi StKOK.
Druga sprememba v predlogu zakona, ki bo vplivala na delo državnih tožilcev, je ukinitev sodne preiskave za zadeve iz pristojnosti StKOK-a, in uporaba postopka, ki se trenutno uporablja za zadeve iz pristojnosti Evropskega javnega tožilstva.
Pri tem je potrebno izpostaviti, da se s tem ne uvaja tožilska preiskava, temveč se vsa preiskovalna dejanja še vedno izvajajo na sodišču, ob sodelovanju preiskovalnega sodnika, kar pomeni, da se bodo priče še vedno zasliševale pred sodiščem, kot do sedaj. Za preiskovalna dejanja, s katerimi se pridobivajo bistveni dokazi, torej prikriti preiskovalni ukrepi in hišne preiskave, pa ureditev ostaja nespremenjena.
Za učinkovit pregon najtežjih kaznivih dejanj je nujno spremeniti procesno zakonodajo. Predvsem pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku in ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov. Le tako se bo organom pregona omogočilo zbrati dovolj in kakovostne dokaze.
Prav tako je potrebno spremeniti zakonsko ureditev izločitve dokazov in le-to uskladiti z mednarodnimi standardi ter prevetriti določbe zakona o kazenskem postopku, in sicer o predobravnavnem naroku in teku kazenskega postopka.
Brez teh sprememb preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v StKOK ne bo prineslo pričakovanih rezultatov ter se ne more zmanjšati čas od zaznave kaznivih dejanj do izpolnitve zakonsko določenih standardov za opravo hišnih preiskav, vložitve obtožnice, začetka kazenskega postopka in izreka sodbe. Ne glede na to, ali zadevo obravnava sedaj Specializirano državno tožilstvo ali jo bo nato obravnaval StKOK.
Namen zakona naj bi bil vzpostaviti enoten ekosistem, znotraj katerega pa bo StKOK prevzel povsem enake pristojnosti, kot jih ima trenutno Specializirano državno tožilstvo. Zaradi tega ni nobene potrebe po preoblikovanju Specializiranega državnega tožilstva v nov organ in za poseg v imenovanja državnih tožilcev.
