Aktualno
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije
Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS poudarjamo, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, Ustave RS in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Zato odločno zavračamo interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo.
V konkretni, medijsko odmevni zadevi, je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja 2026 prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka. Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo RS, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki RS in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v Ustavi RS in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom. Naknadno je 12. in 13. februarja 2026 eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.
Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-42/12-15 z dne 7. 2. 2013 in odločba št. U-I 214/19-54 (Up 1011/19-52) z dne 8. 7. 2021) izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi Ustave RS in zakonov.
Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju Ustavnega sodišča RS ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje.
Pri tem izrecno opozarjamo še na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I 214/19, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka.
Zato morajo biti v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov.
Iz navedenih stališč Ustavnega sodišča RS izhaja, da mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih.
S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa 135. člen Ustave RS in se na ta način vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi.
Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjamo, da ni »pravega« časa za predlog uvedbe kazenskega postopka; je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet. V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati.
Nazaj
Odziv Vrhovnega državnega tožilstva RS na politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije
Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS poudarjamo, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, Ustave RS in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Zato odločno zavračamo interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo.
V konkretni, medijsko odmevni zadevi, je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja 2026 prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka. Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo RS, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki RS in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v Ustavi RS in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom. Naknadno je 12. in 13. februarja 2026 eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.
Iz ustaljene prakse Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-42/12-15 z dne 7. 2. 2013 in odločba št. U-I 214/19-54 (Up 1011/19-52) z dne 8. 7. 2021) izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi Ustave RS in zakonov.
Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju Ustavnega sodišča RS ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje.
Pri tem izrecno opozarjamo še na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I 214/19, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka.
Zato morajo biti v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov.
Iz navedenih stališč Ustavnega sodišča RS izhaja, da mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih.
S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa 135. člen Ustave RS in se na ta način vršita nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi.
Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjamo, da ni »pravega« časa za predlog uvedbe kazenskega postopka; je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet. V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati.
