Skoči do osrednje vsebine

Aktualno

VDT

Otvoritev sodnega leta 2020

Na slovesnosti ob odprtju sodnega leta 2020 je generalni državni tožilec Drago Šketa med drugim dejal, da ostaja prioriteta sodnega leta, ki je pred nami, reševanje najtežjih kaznivih dejanj kot so korupcija ter bančni in gospodarski kriminal, v mednarodnem prostoru pa bo to sodelovanje pri vzpostavitvi Urada evropskega javnega tožilca.

Rezulati dela tožilstva za preteklo leto pa kažejo, da tožilstvo že več let zapored obvladuje pripad in odloči o več ovadbah, kot jih prejme. Na uspeh obtoževanja kaže povečano število obsodilnih sodb fizičnih in še posebej pravnih oseb: za odgovorne je bilo spoznanih za dobro tretjino več pravnih oseb. Vzpodbudno je, da je leta 2019 v primerjavi s preteklimi leti za tretjino narastlo tudi število izrečenih denarnih kazni. Višina zavarovane domnevne protipravne premoženjske koristi v lanskem letu je bila nekaj manj kot 98 milijonov evrov, v vseh letih doslej pa je bilo zavarovanih za dobrih 295 milijonov domnevne protipravne premoženjske koristi.

 

 

V nadaljevanju objavljamo govor generalnega državnega tožilca:

 

Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani visoki gostje, lepo pozdravljeni.

  

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je ameriški politolog Francis Fukuyama objavil  Konec zgodovine – eno najpogosteje citiranih del sodobnega časa,  ki so ga zaradi drzne analize tedanjega družbenega dogajanja mnogi imeli za preroškega.

V svojih napovedih, ki jih je narekoval čas po padcu berlinskega zidu, je avtor oznanil začetek obdobja, ki so ga v veliki meri zaznamovali vzponi liberalnih demokracij, spoštovanje človekovih pravic, vladavina prava in širjenje prostih trgov. 

Tri desetletja pozneje, v času Brexita in v luči zaskrbljujočih razmer na Poljskem in Madžarskem, se soočamo z vnovičnim razmahom populističnih idej in voditeljev na vseh koncih sveta. Preroki kot Fukuyama so se prelevili v svarilce, ki opozarjajo, da smo priča povračilnemu udarcu zgodovine. 

Z ogrožanjem demokratičnih sistemov sta na preizkušnji tako Evropska unija kot vladavina prava.  S slabitvijo pravne države se ustvarja politična klima, ki pod vprašaj med drugim postavlja tudi model delitve oblasti in neodvisnost pravosodja. Nisem prepričan, da se pri tem v celoti  zavedamo škodljivih posledic pristajanja na tezo o neodvisnosti kot privilegiju sodnikov in tožilcev - namesto da bi razumeli,  da gre za pravico državljanov, ki jim je lahko le na ta način zagotovljena nepristranost sodnih odločitev.

Evropski poslanci so januarja sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da se stanje v nekaterih državah EU  poslabšuje  tudi po udejanjanju 7. člena pogodbe EU, ki določa, da morajo vse države članice spoštovati skupne vrednote EU, vključno s pravno državo, pri čemer gre za izjemno občutljiva vprašanja evropske integracije, saj  teh držav  ne gre na vrat na nos potiskati v izolacijo oziroma jih odrivati v nekakšno zavezništvo ostrakiranih.

Med vsemi tremi vejami oblasti  je tudi pri nas najbolj na udaru pravosodje, ki nima instrumentov, da bi se branilo. Na tožilstvu si prizadevamo, da bi si s strokovnimi in vsebinsko pretehtanimi odločitvami, s preglednim delovanjem, ki vključuje tudi sprotno obveščanje in osveščanje javnosti, ter nenazadnje s tvornim dialogom z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti povečali zaupanje državljank in državljanov.

Pomemben del tega predstavljajo kakovostno napisane obtožnice, ki bistveno pripomorejo k doseganju krajšega časa reševanja zadev na sodiščih.

Vrhovno državno tožilstvo je v preteklem letu na Vrhovnem sodišču uspelo z nekaterimi pomembnimi stališči, ne glede na to, ali je samo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti ali pa je odgovorilo na zahtevo obrambe. 

Rezultati dela državnega tožilstva za preteklo leto kažejo, da tožilstvo že več let  zapored obvladuje pripad in odloči o več ovadbah, kot jih prejme.

V zadnjih treh letih je bil stabilen tudi delež zadev, v katerih so se državna tožilstva odločila za odstop od pregona oziroma za obtožbo, kar kaže na  konsistentnost in strokovnost tožilskih odločitev.

Nenazadnje, stabilen delež kazenskega pregona pomembno vpliva  tudi na občutek varnosti v družbi.

 

V zadnjih letih  je ustaljen tudi delež pogajanj in sklenjenih sporazumov o priznanju krivde, med drugim je opazno povečanje števila postopkov  poravnavanja in njihova končna uspešnost. 

Na uspeh obtoževanja kaže povečano število obsodilnih sodb fizičnih in še posebej pravnih oseb: za odgovorne je bilo spoznanih za dobro tretjino več  pravnih oseb.

Vzpodbudno je, da je leta 2019  v primerjavi s preteklimi leti za tretjino narastlo tudi število izrečenih denarnih kazni.

Z vidika razveljavljenih sodb in uspešnosti pritožb državnih tožilcev v preteklem letu ugotavljamo,  da je bilo razveljavljenih dobrih 13 – odstotkov vseh sodb za kazniva dejanja, pri čemer sodišče o vseh pritožbah še ni odločilo.

V povprečju se delež razveljavljenih sodb na podlagi pritožb tožilcev v zadnjih letih giblje okrog 17-odstotkov.

 Višina zavarovane domnevne protipravne premoženjske koristi  v lanskem letu je bila nekaj manj kot 98 milijonov evrov, v vseh letih doslej pa je bilo zavarovanih  za dobrih 295 milijonov domnevne protipravne premoženjske koristi.

Prioriteta sodnega leta, ki je pred nami ostaja še naprej reševanje najtežjih kaznivih dejanj kot so korupcija, ter bančni in gospodarski kriminal, v mednarodnem prostoru pa bo to sodelovanje pri vzpostavitvi Urada evropskega javnega tožilca.

V ospredju obiska evropske glavne tožilke Laure Kövesi  na Vrhovnem državnem tožilstvu pred nekaj tedni so bili pogovori o pomembnejših zadevah v procesu vzpostavitve in delovanja Urada, med drugim prilagoditev nacionalne zakonodaje, ki bo evropskim tožilcem omogočala izvajanje njihovih pristojnosti kot to določa Uredba Sveta EU o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva.

Glede na dejstvo, da smo v Sloveniji status in postopek imenovanja evropskih tožilcev že uredili z novelo Zakona o državnem tožilstvu,  bo potrebno temu v prihodnje prilagoditi tudi kazensko procesno zakonodajo.

Za leto 2020 je to le glavnina osnovnih izhodišč, ki se pridružujejo nadaljnjim prizadevanjem za še uspešnejše delovanje celotnega pravosodnega sistema.

 

Dovolite mi, da  uvod v sodno leto končam z mislijo, da ni neodvisnega sodnika, če ni neodvisnega tožilca, ki mu zagotavlja kazenske zadeve v odločanje.

Preostane mi, da se zahvalim za vaše povabilo in za vašo pozornost.

 

 

 
Nazaj