Aktualno
Podatki VDT RS o femicidu v Sloveniji
V Sloveniji letno v povprečju beležimo pet do sedem umorov žensk (femicid), ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini.
Po podatkih tožilstva je izmed vseh oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj uboja po 115. členu KZ-1 in umora po 116. členu KZ-1 ter poskusov teh kaznivih dejanj v Sloveniji 20 do 30 - odstotkov žensk. Izjema je bilo leto 2020, v katerem je bil ta delež kar 40 - odstoten. Razlog za takšen porast femicida v letu 2020 gre najverjetneje pripisati epidemiji covid-19 in življenjskim razmeram, ki so nastale zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije.
Kar zadeva varnost žrtve po prijavi nasilja, v primerih, ko storilec krši prepoved približevanja, se ta varnostni ukrep težko presoja, zato na tožilstvu ocenjujemo, da bi v teh primerih veljalo razmisliti o dodatnih, elektronskih varovalih, ki bi izkazovali, ali se je storilec približal oškodovanki oziroma prepovedanemu kraju. Ukrep prepovedi približevanja policija izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku, ki ga potrdi in po potrebi podaljša, vendar največ do 60 dni. V primeru, da storilec krši ukrep približevanja lahko državno tožilstvo sodišču predlaga strožji ukrep, denimo pripor.
Glede na izkušnje državnega tožilstva bi bilo potrebno v primeru nasilja nad ženskami izboljšati predvsem preventivo in sodelovanje vseh pristojnih institucij.
Nazaj
Podatki VDT RS o femicidu v Sloveniji
V Sloveniji letno v povprečju beležimo pet do sedem umorov žensk (femicid), ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini.
Po podatkih tožilstva je izmed vseh oškodovancev oziroma žrtev kaznivih dejanj uboja po 115. členu KZ-1 in umora po 116. členu KZ-1 ter poskusov teh kaznivih dejanj v Sloveniji 20 do 30 - odstotkov žensk. Izjema je bilo leto 2020, v katerem je bil ta delež kar 40 - odstoten. Razlog za takšen porast femicida v letu 2020 gre najverjetneje pripisati epidemiji covid-19 in življenjskim razmeram, ki so nastale zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev epidemije.
Kar zadeva varnost žrtve po prijavi nasilja, v primerih, ko storilec krši prepoved približevanja, se ta varnostni ukrep težko presoja, zato na tožilstvu ocenjujemo, da bi v teh primerih veljalo razmisliti o dodatnih, elektronskih varovalih, ki bi izkazovali, ali se je storilec približal oškodovanki oziroma prepovedanemu kraju. Ukrep prepovedi približevanja policija izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku, ki ga potrdi in po potrebi podaljša, vendar največ do 60 dni. V primeru, da storilec krši ukrep približevanja lahko državno tožilstvo sodišču predlaga strožji ukrep, denimo pripor.
Glede na izkušnje državnega tožilstva bi bilo potrebno v primeru nasilja nad ženskami izboljšati predvsem preventivo in sodelovanje vseh pristojnih institucij.