Skoči do osrednje vsebine

Aktualno

VDT

Podelitev diplom in medalj ob dnevu pravosodja

Diplome so prejeli:

Jožefa Drmaž, vodja vpisničarjev na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja pri izvajanju vpisničarske službe.

Stane Sočan, upokojeni okrožni državni tožilec svétnik na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Marjetka Krevs, upokojena višja državna tožilka svétnica na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Andreja Šarabon, upokojena višja državna tožilka svétnica na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Ljubica Kosmovski Fojkar, upokojena višja državna tožilka svétnica na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, Zunanji oddelek v Kopru, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Medalje so prejeli:

Zdenka Zelenik, vpisničarka na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Rozalija Kure, upokojena javna uslužbenka Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki je pred upokojitvijo opravljala delovno mesto »kadrovik V«.

Sonja Erlač, okrožna državna tožilka svétnica na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju, za izjemne delovne uspehe in uspešno končane izjemno zahtevne zadeve iz pristojnosti opravljanja nalog in pooblastil državnih tožilcev.

Silvij Šinkovec, upokojeni vrhovni državni tožilec svétnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Franc Hovnik, upokojeni višji državni tožilec svétnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Janez Šinkovec, upokojeni višji državni tožilec svétnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Primož Trebežnik, upokojeni višji državni tožilec svétnik na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, za življenjsko delo na področju pravosodja.

Dan pravosodja, to je 4. november, letos poteka že šestič. Gre za pomemben dan v slovenskem pravosodju, saj je 4. novembra 1918 začela veljati Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje dr. Vladimirja Ravniharja. V skladu z uredbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani leta 1918, je bila kot uradni jezik na sodiščih določena slovenščina, sodbe pa so se začele razglašati v imenu zakona. Uredba o ureditvi in delovanju pravosodja iz leta 1918, ki predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, se je vsebinsko nanašala na pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva (današnja državna tožilstva) ter na druge pravosodne organe.

Nazaj