Vrhovno državno tožilstvi poudarja, da lahko, poleg državnih organov, vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kar velja tudi za korupcijska kazniva dejanja. Informacije, ki jih dobimo od tistih, ki vedo za kaznivo dejanje in storilce, so lahko velikega pomena za začetek dela državnega tožilca in za nadaljevanje kazenskega postopka. 

Državno tožilstvo sprejema tako kazenske ovadbe državljanov kot tudi njihova obvestila in prijave sumov kaznivih dejanj. V ta namen ima državno tožilstvo organizirane uradne ure za sprejem strank, v posameznih primerih pa je mogoče prijaviti kazniva dejanja tudi v času dežurstva. Pristojni državni tožilec lahko na podlagi takšne prijave nadalje ukrepa v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. 

Včasih imajo potencialni prijavitelji korupcije pomisleke, saj ne želijo pristopiti do državnih institucij zaradi neprijetnosti pri razkritju dejanj in v nadaljevanju postopka, morda pa tudi zaradi možnosti lastne kazenske odgovornosti. Vsak, kdor želi sodelovati z državnim tožilstvom, čeprav je sam udeležen v kriminalni aktivnosti s področja korupcije, se lahko zglasi na tožilstvu tudi osebno. Državni tožilec takšnega prijavitelja obravnava v okviru možnosti, ki mu jih daje zakonodaja. Tožilec ima pri tem na voljo tako že uveljavljene zakonske možnosti, kot tudi novejše institute, kot je možnost sklenitve posebnega sporazuma o priznanju krivde. Pri tem je v okviru zakonskih pogojev možno, da se kazen naznanitelju odpusti, čeprav je bil sam vključen v kriminalno dejavnost. 

V slovenski tožilski organizaciji je za pregon korupcijskih deliktov pristojno Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani.