V nadaljevanju objavljamo obširna pojasnila v zvezi z obiskom generalnega državnega tožilca Draga Škete na sedežu Evropskega javnega tožilstva v Luksemburgu dne 27. 1. 2022 ter pojasnila o obisku generalnega državnega tožilca Draga Škete v Ruski federaciji od 11. do 13. januarja. Prilagamo tudi pismo generalnega državnega tožilca Draga Škete evropski glavni tožilki Lauri Kövesi ter Program sodelovanja.

Pojasnilo za javnost – obisk GDT RS Draga Škete pri glavni evropski tožilki Lauri Kövesi

Glavna evropska tožilka je že ob svojem delovnem obisku na VDT RS v decembru 2021 izrazila zaskrbljenost zaradi škodljivih sprememb na področjih, ki lahko ključno vplivajo na delo državnega tožilstva. Zaradi odgovornosti za delovanje EJT, ki jo nosi kot vodja institucije, je ob svojem obisku zaprosila, da jo pisno seznanimo z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in državnih tožilcev, saj status tožilstva vsake države članice, ki se je pridružila projektu okrepljenega sodelovanja, pomembno vpliva tudi na učinkovito delovanje EJT kot celote.

VDT RS je pripravilo dopis z dejstvi in stališči, ki so bila vsa, brez izjeme, že pred tem večkrat predstavljena in izražena v javnosti. Vsebina dopisa se je nanašala zastoj imenovanja novih državnih tožilcev, znižanje plač ob začetku epidemije, zmanjšanje proračuna državnega tožilstva za leto 2022, medijske napade na tožilsko organizacijo in zakonodajne spremembe, ki so bile pripravljene in v večini primerov tudi sprejete brez upoštevanja mnenj državnega tožilstva. Med slednjimi sta bila, poleg sprememb Zakona o organiziranosti in delu v policiji, Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, Zakona o kazenskem postopku in Zakona o državnem tožilstvu, omenjena tudi predloga novih sprememb Zakona o državnem tožilstvu in sprememb Kazenskega zakonika. Vse omenjene spremembe namreč lahko vplivajo tudi na delo EJT. Dopis je bil odposlan iz urada GDT v četrtek, 20 januarja 2022, torej pred uradnim delovnim obiskom GDT RS na sedežu EJT v Luksemburgu, ki je potekal 27. januarja 2022. Navedbe, da je GDT RS namerno zavajal evropsko javno tožilko o predlaganih spremembah KZ-1 za skrajšanje zastaralnih rokov, tako ne držijo. V času odpošiljanja dopisa je bilo namreč javnosti znano le, da je predlog dopolnitve dobil zeleno luč odbora za pravosodje. Zanikamo, da bi dopis pripravili in odposlali z drugačnim namenom od tega, da odgovorimo na zaprosilo evropske glavne tožilke po posredovanju informacij.

Delovni obisk GDT RS v Luksemburgu je potekal po vnaprej pripravljenem programu, ki ga je pripravilo EJT in katerega osrednji namen je bila seznanitev z delom EJT. VDT RS ostro zavrača navedbe, da je GDT predlagal ukrepanje zoper Slovenijo, saj tak predlog ni bil nikoli podan – niti pisno niti ustno med uradnimi sestanki. Seznanitev Komisije s stanjem v Sloveniji je bila povsem avtonomna odločitev evropske glavne tožilke, za kar ima podlago v Uredbi (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

 Pojasnila v zvezi z obiskom generalnega državnega tožilca Draga Škete v Ruski federaciji

Slovenska delegacija se je pod vodstvom generalnega državnega tožilca RS med 11. in 13. januarjem 2022  v Moskvi udeležila slovesnosti ob 300 - letnici Vrhovnega državnega tožilstva Ruske federacije in bilateralnega srečanja s podpisom Programa o sodelovanju med Vrhovnega državnega tožilstva RS in Vrhovnega državnega tožilstva Ruske federacije za leti 2022 in 2023, ki je sledilo. Na slovesnosti so bili prisotni generalni tožilci in predstavniki pravosodja iz 34 držav, prav tako pa tudi predstavniki različnih organizacij, med drugim Mednarodnega združenja tožilcev (IAP), OECD in Sveta Evrope ter ruski tožilci. Izmed držav članic EU so bili poleg predstavnikov slovenskega državnega tožilstva prisotni še predstavniki tožilstva iz Hrvaške, Slovaške, Romunije, Italije, Grčije in Belgije. Slovenski državni tožilci torej še zdaleč niso bili edini predstavniki izmed držav članic EU. Razen tega so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih drugih evropskih držav.

Dne 17. 1. 2022 je Vrhovno državno tožilstvo RS (v nadaljevanju besedila: VDT RS) Ministrstvu za zunanje zadeve RS (v nadaljevanju besedila: MZZ) posredovalo kopijo programa, ki je bil podpisan v Moskvi in jih hkrati zaprosilo, da sporočijo morebitne zadržke glede posredovanja Programa medijem, saj je medij Siol.net zaprosil za Program. Odgovora ministrstva v zvezi s posredovanjem Programa VDT RS do 31. 1. 2022 ni prejelo, zato smo danes MZZ ponovno zaprosili za posredovanje morebitnih zadržkov ministrstva. Pred objavo tega sporočila za javnost smo dobili odgovor, zato v prilogi objavljamo tudi omenjeni Program.

VDT RS je v primeru seznanitve Ministrstva za zunanje zadeve s Programom sodelovanja med Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022-2023 ravnalo v skladu z usklajeno prakso, kot je to že bilo v predhodnih primerih, ko je državno tožilstvo podpisovalo programe oziroma memorandume o sodelovanju z državnimi tožilstvi drugih držav. V vseh primerih je VDT RS pridobilo predhodno mnenje MZZ glede statusa tovrstnih aktov v smislu 69. člena Zakona o zunanjih zadevah – če gre v konkretnih primerih za mednarodno pogodbo. Ministrstvo je v vseh primerih podalo mnenje, da ne gre za mednarodno pogodbo. Tako je bilo tudi sedaj.

Udejstvovanje generalnega državnega tožilca  in VDT RS v tujini je bilo in je še vedno omejeno izključno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje izvajanja pristojnosti generalnega državnega tožilca kot vodje državnotožilske organizacije. Omejevanje strokovnega povezovanja in sodelovanja s tujimi tožilstvi z namenom izboljšanja učinkovitosti pregona v prihodnje na vnaprej ocenjenih kritičnih področjih pregona, je grob poseg v samostojnost odločanja, poseg v avtonomijo in politično vmešavanje v opravljanje funkcije tako generalnega državnega tožilca kot tudi vseh ostalih državnih tožilcev, ki pri takih odločitvah bodisi sodelujejo bodisi se na podlagi dogovorov udeležujejo načrtovanih izobraževalnih aktivnosti.

VDT RS si že leta prizadeva vzpostaviti dobre strokovne vezi s tožilskimi organizacijami tako v državah članicah EU, kot tudi v tretjih državah. Trdno verjamemo, da z vzpostavljanjem dobrih odnosov in z učinkovitim sodelovanjem pozitivno vplivamo na uspešnost pregona težjih oblik kriminalitete z mednarodnimi elementi, s katerimi se in se bo srečevala tožilska organizacija v Sloveniji. Poudarjamo, da se VDT RS o sodelovanju s tujimi tožilstvi vedno odloča zgolj na podlagi ocene strokovne vrednosti za delo slovenskih tožilcev in hkrati strogo ločuje med stroko in politiko. Državni tožilci so v okviru svojih temeljnih pristojnosti varovati pravice posameznika in javni interes v vseh razmerah, ne glede na politične razmere v domači državi in njene politične odnose s tujimi državami. Po naši oceni samostojnost državnega tožilstva v strokovnih odločitvah presega tudi domet določbe prvega odstavka 5. člena ZZZ-1, ki določa, da »na zahtevo državnih organov ali po lastni presoji da Ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije«. Sodelovanje med tožilstvi dveh držav, ki je strogo omejeno le na izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj na področju pregona resnega, konkretno opredeljenega kriminala, ki je zajeto tudi v Politiki pregona generalnega državnega tožilva RS, je nedvomno interes Republike Slovenije. Čeprav VDT RS o svojih mednarodnih dejavnostih ni dolžno posebej obveščati predstavnikov izvršilne veje oblasti, o pomembnih obiskih in namerah sklepanja aktov predhodno vedno obvesti Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zunanje zadeve, po presoji pa tudi veleposlaništvo v tuji državi. Vse to je bilo pravočasno storjeno tudi tem primeru in nikoli nismo dobili priporočila, da naši nameni v kakršnemkoli pogledu niso primerni.

Vrhovno državno tožilstvo ponovno javno izraža zaskrbljenost in nasprotovanje tovrstnim neutemeljenim medijskim in političnim napadom. Dogajanje, povezano z delovnim obiskom EJT, VDT razume kot stopnjevanje pritiskov in namerno diskreditiranje generalnega državnega tožilca. Ob tem opozarja, da neresnične navedbe zlonamerno krnijo ugled in pomenijo grob poseg v samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva kot celote.