Aktualno
Poročilo o delu skupine za spremljanje izvajanja strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete
"Dne 6. 9. 2012 je bila na podlagi sklepa Vlade RS št. 02402-3/2012/13 z dne 5. 7. 2012 ustanovljena delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov tožilstva, policije, treh ministrstev, Davčne in Carinske uprave, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Urada za preprečevanje pranja denarja in Javne agencije za varstvo konkurence, katere namen je izboljšanje sodelovanja organov državne uprave in drugih državnih organov RS v predkazenskem postopku, z namenom uspešnega in učinkovitega obvladovanja gospodarske kriminalitete in korupcije, vključno z zasegom protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma z odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Kot vodja delovne skupine je določen predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, višji državni tožilec Drago Šketa, saj je državni tožilec »dominus litis« predkazenskega postopka, zaradi česar ima prevladujočo vlogo tudi v Uredbi.
Zaradi izpolnjevanja strateških ciljev, določenih v Strategiji, sta Policija in Vrhovno državno tožilstvo RS sklenila sporazum o izmenjavi podatkov in vzpostavitvi neposrednega elektronskega posredovanja podatkov med Policijo in Vrhovnim državnim tožilstvom ter okrožnimi državnimi tožilstvi v RS, pri čemer izmenjava zaenkrat poteka testno. Elektronsko izmenjavo podatkov predvideva tudi predlog ZKP-M.
Komisija za preprečevanje korupcije je vzpostavila pregled obstoječih evidenc državnih organov in institucij ter sklenjenih sporazumov, dogovorov in drugih dvostranskih ali večstranskih aktov za sodelovanje na področju obvladovanja gospodarske kriminalitete, ki so vzpostavljeni in dostopni na naslednji spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije: https://www.kpk-rs.si/sl/projekt-transparentnost/sodelovanje-med-organi.
Agencija za trg vrednostnih papirjev pa poleg predloženih sporazumov in dogovorov z DURS, Banko Slovenije, Policijo in Uradom za preprečevanje pranja denarja vodi tudi registre borznoposredniških družb, družb za upravljanje in investicijskih skladov, borznih posrednikov ter odvisnih borznoposredniških zastopnikov.
Državni organi, ki so člani delovne skupine, so preko izvedbe izobraževanj na področju odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, pripomogli k večji strokovni usposobljenosti policistov, inšpektorjev in tožilcev, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom tovrstnih kaznivih dejanj.
V zvezi z izdelavo pregleda izobraževalnih vsebin, ki jih za področje obvladovanja gospodarske kriminalitete lahko ponudijo in izvajajo zaposleni v organih in institucijah, navedenih v Uredbi, je Ministrstvo za notranje zadeve RS dne 21. 3. 2013 vzpostavilo pregled izobraževalnih vsebin oziroma znanj s področja obvladovanja gospodarske kriminalitete, ki bi jih lahko izvajali zaposleni v posameznem državnem organu, vključno s posredovanjem podatkov o kontaktni osebi za posamezno temo, na katero bi se organizator izobraževanja lahko obrnil. Ministrstvo je pregled izobraževalnih vsebin oziroma znanj s področja obvladovanja gospodarske kriminalitete javno objavilo na naslednji spletni strani: http://www.mnz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/.
Policija je oblikovala stalno koordinacijsko skupino za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sistema usposabljanj za področje gospodarske kriminalitete (spremljanje aktualnih potreb, razvoj usposabljanj, zagotavljanje izvajalcev, skrb za literaturo,…), izdelala je katalog strokovnih znanj za preiskovalca gospodarske kriminalitete z opredelitvijo splošnih oz. osnovnih znanj ter ožjih ekspertnih znanj glede na specializirana področja dela ter program osnovnega usposabljanja kriminalistov za področje gospodarske kriminalitete.
V okviru izobraževanj državnih tožilcev je pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS zadolžen Oddelek za izobraževanje in notranji nadzor, ki samostojno ter tudi v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju izvaja programe za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje.
Davčna uprava RS je v letu 2013 obveščala druge državne organe o posameznih seminarjih, organiziranih v okviru davčnega organa, ki so bili primerni tudi za zunanje udeležence. Inšpektorji DURS so sodelovali na seminarjih v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in ZOPNI-jem.
Carinska uprava RS je v letu 2013 sodelovala na številnih usposabljanjih neposredno s področja gospodarske kriminalitete, kot tudi na številnih usposabljanjih s strokovnih področij službe. Glede na predvideno združitev z Davčno upravo RS, so se uslužbenci že udeležili usposabljanj s področja pristojnosti davčne uprave. Glede izdelave pregleda izobraževalnih vsebin ima CURS v letnem načrtu usposabljanj že opredeljene vsebine usposabljanj, ciljne skupine, izvajalce in okvirni rok izvedbe.
Komisija za preprečevanje korupcije je v letu 2013 po dogovoru z Generalnim direktorjem policije in naknadno sprejetim sklepom kolegija Generalnega direktorja policije, s ciljem izboljšanja kakovosti sodelovanja policije in KPK pri odkrivanju, preprečevanju in preiskovanju tudi gospodarske in korupcijske kriminalitete, na kolegijih direktorjev posameznih Policijskih uprav izvedla predstavitve svojih nalog in pooblastil ter možnosti sodelovanja z izmenjavo podatkov in informacij, ki jih organa pridobita pri opravljanju svojih nalog. Na ta način se je okrepilo poznavanje in zavedanje o možnostih (operativnega) sodelovanja v konkretnih zadevah glede na pristojnosti in razpoložljive podatke v zbirkah podatkov tako policije kot KPK, ki jih organa pridobita in hranita v svojih zbirkah podatkov.
Delovna skupina vzpodbuja tudi ustanavljanje specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, ki zaradi sodelovanja več državnih organov omogočajo učinkovito in uspešno preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področja gospodarstva in korupcije. V okviru delovne skupine se njeni člani seznanjajo s težavami, s katerimi se posamezni organi srečujejo pri ustanavljanju in delovanju teh skupin, nakar se poskuša ugotovljene težave rešiti tudi z ustrezno spremembo zakonodaje.
Davčna uprava RS je tako že v letu 2012 na delovni skupini predlagala, da bi se razširil krog subjektov, pooblaščenih za podajanje pobud za ustanovitev specializiranih preiskovalnih skupin, saj pri svojem delu večkrat naletijo na nove pojavne oblike organiziranega kriminala, ki nujno zahtevajo vsestransko sodelovanje organov pregona in ostalih upravnih organov. Predlagana sprememba je bila upoštevana v predlogu sprememb ZKP-M.
Predmetna delovna skupina tako omogoča, da se predstavniki različnih državnih organov soočijo s problemi, ki se pojavljajo v praksi pri odkrivanju in pregonu gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer sodelovanje predstavnikov Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za finance omogoča, da se ugotovljene težave odpravijo tudi z ustrezno spremembo zakonodaje.
Tako je bil v okviru delovne skupine izpostavljen problem ustanavljanja lažnih zemljiških dolgov z namenom oškodovanja upnikov s slabšim vrstnim redom kot tudi problem objektivnega pogoja kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v višini velike premoženjske koristi, kot ga je uvedla novela KZ-1B. Ker se večina davkov, predvsem DDV in DMV, obračunava mesečno, je mesečno oškodovanje državnega proračuna iz naslova utajenih davčnih obveznosti, ki presega 50.000,00 evrov, redko. Zato se je tudi precej zmanjšalo število ovadb, ki jih DURS podaja na državna tožilstva (v letu 2012 16 ovadb, v letu 2013 – do meseca septembra pa le 3 ovadbe). V zvezi z opisano problematiko pregona davčnih zatajitev sta predstavnika DURS in CURS Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je dne 21. 6. 2013 podalo predlog spremembe 249. člena KZ-1, pojasnila, da podpirajo predlagano spremembo ali pa opredelitev obravnavanega kaznivega dejanja kot kolektivnega kaznivega dejanja, kar nenazadnje terja tudi predlog direktive ES in EP o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, z uporabo kazenskega prava, iz katerega izhaja, da je potrebno kazenskopravno sankcionirati tiste davčne zatajitve, ki državni proračun oškodujejo za več kot 10.000,00 evrov. Ministrstvo za pravosodje bo problematiko davčnih zatajitev po 249. členu KZ-1 proučilo ob pripravi sprememb in dopolnitev KZ-1, ki so v načrtu v letu 2014.
Javna Agencija RS za varstvo konkurence je v zvezi s pooblastili za preiskovanje gospodarske kriminalitete izpostavila odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-40/12-31 z dne 11. 4. 2013, s katero je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da je prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odredbe, v neskladju z ustavo, vendar je za postopke pred Agencijo, kjer so preiskave že bile opravljene, bistveno, da se do odprave omenjene neustavnosti določba prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 uporablja še naprej. Navedeno pomeni, da ima Agencija še naprej zakonito podlago za izvajanje preiskav na podlagi sklepa o preiskavi, ki ga izda direktor Agencije, in da dokazi, pridobljeni na podlagi tako izdanega sklepa o preiskavi, niso nedovoljeni. Trenutno je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ob aktivnem sodelovanju Agencije v pripravi novela ZPOmK-1, ki bo odpravila v odločbi Ustavnega sodišča RS ugotovljeno protiustavnost.
Delovna skupina sodeluje tudi z drugimi institucijami, ki sicer niso člani, na primer z Informacijsko pooblaščenko in Banko Slovenije. Z Banko Slovenije sodeluje v zvezi z ugotavljanjem problemov zavračanja zahtev po izročitvi dokumentacije policiji in tožilstvu ter možnosti vpogledov v kreditne mape, za kar je že predviden predlog sprememb in dopolnitev določil 146., 147. in 156. člena Zakona o kazenskem postopku. Z navedenim predlogom se želijo doseči nedvoumne pravne podlage za posredovanje podatkov, ki so zavarovani z bančno zaupnostjo. Informacijska pooblaščenka, ki je bila vabljena na eno izmed sej delovne skupine, je na njej podala svoje neformalno mnenje in stališča glede vzpostavitve obstoječih evidenc državnih organov in institucij, ki vsebuje podatke za obvladovanje gospodarske kriminalitete.
Kot strateški cilj delovne skupine je bilo določeno tudi povečanje kadrovske zmogljivosti in izboljšanje stanja materialno-tehnične opreme za delovanje preiskovalcev in državnih tožilstev.
Vrhovno državno tožilstvo RS je na podlagi sklepa Vlade RS prejelo čez 1,7 milijona evrov za kadrovsko okrepitev državnih tožilstev, pri čemer že potekajo postopki za realizacijo novih zaposlitev 30 državnih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev, 15 pripravnikov in 24 javnih uslužbencev oziroma administrativno tehničnega osebja. Predvideva se, da bodo tožilci imenovani šele v zadnji četrtini leta, saj postopek izbire in imenovanja v povprečju traja približno 6 mesecev, zaradi česar tudi ni moč pričakovati takojšnjih rezultatov dela.
Na podlagi argumentiranega predloga za povečanje sistematizacije delovnih mest na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in računalniškega preiskovanja je Vlada RS v mesecu januarju 2014 sprejela sklep, da se v ta namen tudi v Policiji poveča sistematizacija za 28 novih delovnih mest. Poziv za zaposlitev 28 novih kriminalistov je zaključen.
Policija bo v okviru obstoječe sistemizacije delovnih mest v Sektorjih kriminalistične policije opravila oceno organizacijske ustreznosti enot za delo na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijske kriminalitete ter ob izkazani potrebi za delo na tem področju namenila dodatne kadre.
Vrhovno državno tožilstvo RS je v okviru sklepa Vlade RS v letu 2014 dodatno prejelo tudi približno 150.000,00 evrov za zagotovitev materialnih stroškov poslovanja državnih tožilstev, prav tako pa je v teku postopek ocene voznega parka državnih tožilstev zaradi njegove popolnitve oziroma nadomestitve.
Policija bo iz kvote pridobljenih računalnikov od Ministrstva za pravosodje prednostno zamenjala najbolj zastarele računalnike kriminalistom za preiskovanje gospodarske kriminalitete, prav tako pa poteka nabava v okviru projekta Face Trace, v okviru katerega bo Policija na podlagi odobrene subvencije Evropske komisije za nakup tehnične opreme (ISEC 2011 – izboljšanje kapacitet za obrazno prepoznavo v boju proti kriminalu) nabavila 9 stacionarnih in 9 prenosnih računalnikov z ustrezno programsko opremo za preiskovanje zlorab plačilnih kartic.
V Davčni upravi RS so v letu 2013 pripravili reorganizacijo preiskav na davčnem področju na ta način, da so centralizirali to področje in z novo organizacijsko obliko zagotovili na področju celotnega območja Slovenije enoten pristop k zahtevnejšim oblikam davčnega izogibanja in utajevanja, ter večje usmerjenosti v prepoznavanje drugih oblik gospodarskega kriminala, predvsem na področju korupcije in pranja denarja.
Delovna skupina je v okviru dosedanjega delovanja izpolnila večji del zastavljenih strateških ciljev, ki naj bi omogočili uspešnejše in učinkovitejše odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj in njihovih storilcev s področja gospodarske kriminalitete in korupcije."
Delo policije v okviru te delovne skupine je predstavila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar
Nazaj
Poročilo o delu skupine za spremljanje izvajanja strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete
"Dne 6. 9. 2012 je bila na podlagi sklepa Vlade RS št. 02402-3/2012/13 z dne 5. 7. 2012 ustanovljena delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov tožilstva, policije, treh ministrstev, Davčne in Carinske uprave, Komisije za preprečevanje korupcije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Urada za preprečevanje pranja denarja in Javne agencije za varstvo konkurence, katere namen je izboljšanje sodelovanja organov državne uprave in drugih državnih organov RS v predkazenskem postopku, z namenom uspešnega in učinkovitega obvladovanja gospodarske kriminalitete in korupcije, vključno z zasegom protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma z odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Kot vodja delovne skupine je določen predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, višji državni tožilec Drago Šketa, saj je državni tožilec »dominus litis« predkazenskega postopka, zaradi česar ima prevladujočo vlogo tudi v Uredbi.
Zaradi izpolnjevanja strateških ciljev, določenih v Strategiji, sta Policija in Vrhovno državno tožilstvo RS sklenila sporazum o izmenjavi podatkov in vzpostavitvi neposrednega elektronskega posredovanja podatkov med Policijo in Vrhovnim državnim tožilstvom ter okrožnimi državnimi tožilstvi v RS, pri čemer izmenjava zaenkrat poteka testno. Elektronsko izmenjavo podatkov predvideva tudi predlog ZKP-M.
Komisija za preprečevanje korupcije je vzpostavila pregled obstoječih evidenc državnih organov in institucij ter sklenjenih sporazumov, dogovorov in drugih dvostranskih ali večstranskih aktov za sodelovanje na področju obvladovanja gospodarske kriminalitete, ki so vzpostavljeni in dostopni na naslednji spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije: https://www.kpk-rs.si/sl/projekt-transparentnost/sodelovanje-med-organi.
Agencija za trg vrednostnih papirjev pa poleg predloženih sporazumov in dogovorov z DURS, Banko Slovenije, Policijo in Uradom za preprečevanje pranja denarja vodi tudi registre borznoposredniških družb, družb za upravljanje in investicijskih skladov, borznih posrednikov ter odvisnih borznoposredniških zastopnikov.
Državni organi, ki so člani delovne skupine, so preko izvedbe izobraževanj na področju odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, pripomogli k večji strokovni usposobljenosti policistov, inšpektorjev in tožilcev, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom tovrstnih kaznivih dejanj.
V zvezi z izdelavo pregleda izobraževalnih vsebin, ki jih za področje obvladovanja gospodarske kriminalitete lahko ponudijo in izvajajo zaposleni v organih in institucijah, navedenih v Uredbi, je Ministrstvo za notranje zadeve RS dne 21. 3. 2013 vzpostavilo pregled izobraževalnih vsebin oziroma znanj s področja obvladovanja gospodarske kriminalitete, ki bi jih lahko izvajali zaposleni v posameznem državnem organu, vključno s posredovanjem podatkov o kontaktni osebi za posamezno temo, na katero bi se organizator izobraževanja lahko obrnil. Ministrstvo je pregled izobraževalnih vsebin oziroma znanj s področja obvladovanja gospodarske kriminalitete javno objavilo na naslednji spletni strani: http://www.mnz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/.
Policija je oblikovala stalno koordinacijsko skupino za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sistema usposabljanj za področje gospodarske kriminalitete (spremljanje aktualnih potreb, razvoj usposabljanj, zagotavljanje izvajalcev, skrb za literaturo,…), izdelala je katalog strokovnih znanj za preiskovalca gospodarske kriminalitete z opredelitvijo splošnih oz. osnovnih znanj ter ožjih ekspertnih znanj glede na specializirana področja dela ter program osnovnega usposabljanja kriminalistov za področje gospodarske kriminalitete.
V okviru izobraževanj državnih tožilcev je pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS zadolžen Oddelek za izobraževanje in notranji nadzor, ki samostojno ter tudi v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju izvaja programe za strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje.
Davčna uprava RS je v letu 2013 obveščala druge državne organe o posameznih seminarjih, organiziranih v okviru davčnega organa, ki so bili primerni tudi za zunanje udeležence. Inšpektorji DURS so sodelovali na seminarjih v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in ZOPNI-jem.
Carinska uprava RS je v letu 2013 sodelovala na številnih usposabljanjih neposredno s področja gospodarske kriminalitete, kot tudi na številnih usposabljanjih s strokovnih področij službe. Glede na predvideno združitev z Davčno upravo RS, so se uslužbenci že udeležili usposabljanj s področja pristojnosti davčne uprave. Glede izdelave pregleda izobraževalnih vsebin ima CURS v letnem načrtu usposabljanj že opredeljene vsebine usposabljanj, ciljne skupine, izvajalce in okvirni rok izvedbe.
Komisija za preprečevanje korupcije je v letu 2013 po dogovoru z Generalnim direktorjem policije in naknadno sprejetim sklepom kolegija Generalnega direktorja policije, s ciljem izboljšanja kakovosti sodelovanja policije in KPK pri odkrivanju, preprečevanju in preiskovanju tudi gospodarske in korupcijske kriminalitete, na kolegijih direktorjev posameznih Policijskih uprav izvedla predstavitve svojih nalog in pooblastil ter možnosti sodelovanja z izmenjavo podatkov in informacij, ki jih organa pridobita pri opravljanju svojih nalog. Na ta način se je okrepilo poznavanje in zavedanje o možnostih (operativnega) sodelovanja v konkretnih zadevah glede na pristojnosti in razpoložljive podatke v zbirkah podatkov tako policije kot KPK, ki jih organa pridobita in hranita v svojih zbirkah podatkov.
Delovna skupina vzpodbuja tudi ustanavljanje specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, ki zaradi sodelovanja več državnih organov omogočajo učinkovito in uspešno preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področja gospodarstva in korupcije. V okviru delovne skupine se njeni člani seznanjajo s težavami, s katerimi se posamezni organi srečujejo pri ustanavljanju in delovanju teh skupin, nakar se poskuša ugotovljene težave rešiti tudi z ustrezno spremembo zakonodaje.
Davčna uprava RS je tako že v letu 2012 na delovni skupini predlagala, da bi se razširil krog subjektov, pooblaščenih za podajanje pobud za ustanovitev specializiranih preiskovalnih skupin, saj pri svojem delu večkrat naletijo na nove pojavne oblike organiziranega kriminala, ki nujno zahtevajo vsestransko sodelovanje organov pregona in ostalih upravnih organov. Predlagana sprememba je bila upoštevana v predlogu sprememb ZKP-M.
Predmetna delovna skupina tako omogoča, da se predstavniki različnih državnih organov soočijo s problemi, ki se pojavljajo v praksi pri odkrivanju in pregonu gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer sodelovanje predstavnikov Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za finance omogoča, da se ugotovljene težave odpravijo tudi z ustrezno spremembo zakonodaje.
Tako je bil v okviru delovne skupine izpostavljen problem ustanavljanja lažnih zemljiških dolgov z namenom oškodovanja upnikov s slabšim vrstnim redom kot tudi problem objektivnega pogoja kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) v višini velike premoženjske koristi, kot ga je uvedla novela KZ-1B. Ker se večina davkov, predvsem DDV in DMV, obračunava mesečno, je mesečno oškodovanje državnega proračuna iz naslova utajenih davčnih obveznosti, ki presega 50.000,00 evrov, redko. Zato se je tudi precej zmanjšalo število ovadb, ki jih DURS podaja na državna tožilstva (v letu 2012 16 ovadb, v letu 2013 – do meseca septembra pa le 3 ovadbe). V zvezi z opisano problematiko pregona davčnih zatajitev sta predstavnika DURS in CURS Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru, ki je dne 21. 6. 2013 podalo predlog spremembe 249. člena KZ-1, pojasnila, da podpirajo predlagano spremembo ali pa opredelitev obravnavanega kaznivega dejanja kot kolektivnega kaznivega dejanja, kar nenazadnje terja tudi predlog direktive ES in EP o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU, z uporabo kazenskega prava, iz katerega izhaja, da je potrebno kazenskopravno sankcionirati tiste davčne zatajitve, ki državni proračun oškodujejo za več kot 10.000,00 evrov. Ministrstvo za pravosodje bo problematiko davčnih zatajitev po 249. členu KZ-1 proučilo ob pripravi sprememb in dopolnitev KZ-1, ki so v načrtu v letu 2014.
Javna Agencija RS za varstvo konkurence je v zvezi s pooblastili za preiskovanje gospodarske kriminalitete izpostavila odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-40/12-31 z dne 11. 4. 2013, s katero je Ustavno sodišče med drugim ugotovilo, da je prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odredbe, v neskladju z ustavo, vendar je za postopke pred Agencijo, kjer so preiskave že bile opravljene, bistveno, da se do odprave omenjene neustavnosti določba prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 uporablja še naprej. Navedeno pomeni, da ima Agencija še naprej zakonito podlago za izvajanje preiskav na podlagi sklepa o preiskavi, ki ga izda direktor Agencije, in da dokazi, pridobljeni na podlagi tako izdanega sklepa o preiskavi, niso nedovoljeni. Trenutno je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ob aktivnem sodelovanju Agencije v pripravi novela ZPOmK-1, ki bo odpravila v odločbi Ustavnega sodišča RS ugotovljeno protiustavnost.
Delovna skupina sodeluje tudi z drugimi institucijami, ki sicer niso člani, na primer z Informacijsko pooblaščenko in Banko Slovenije. Z Banko Slovenije sodeluje v zvezi z ugotavljanjem problemov zavračanja zahtev po izročitvi dokumentacije policiji in tožilstvu ter možnosti vpogledov v kreditne mape, za kar je že predviden predlog sprememb in dopolnitev določil 146., 147. in 156. člena Zakona o kazenskem postopku. Z navedenim predlogom se želijo doseči nedvoumne pravne podlage za posredovanje podatkov, ki so zavarovani z bančno zaupnostjo. Informacijska pooblaščenka, ki je bila vabljena na eno izmed sej delovne skupine, je na njej podala svoje neformalno mnenje in stališča glede vzpostavitve obstoječih evidenc državnih organov in institucij, ki vsebuje podatke za obvladovanje gospodarske kriminalitete.
Kot strateški cilj delovne skupine je bilo določeno tudi povečanje kadrovske zmogljivosti in izboljšanje stanja materialno-tehnične opreme za delovanje preiskovalcev in državnih tožilstev.
Vrhovno državno tožilstvo RS je na podlagi sklepa Vlade RS prejelo čez 1,7 milijona evrov za kadrovsko okrepitev državnih tožilstev, pri čemer že potekajo postopki za realizacijo novih zaposlitev 30 državnih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev, 15 pripravnikov in 24 javnih uslužbencev oziroma administrativno tehničnega osebja. Predvideva se, da bodo tožilci imenovani šele v zadnji četrtini leta, saj postopek izbire in imenovanja v povprečju traja približno 6 mesecev, zaradi česar tudi ni moč pričakovati takojšnjih rezultatov dela.
Na podlagi argumentiranega predloga za povečanje sistematizacije delovnih mest na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in računalniškega preiskovanja je Vlada RS v mesecu januarju 2014 sprejela sklep, da se v ta namen tudi v Policiji poveča sistematizacija za 28 novih delovnih mest. Poziv za zaposlitev 28 novih kriminalistov je zaključen.
Policija bo v okviru obstoječe sistemizacije delovnih mest v Sektorjih kriminalistične policije opravila oceno organizacijske ustreznosti enot za delo na področju odkrivanja in preiskovanja korupcijske kriminalitete ter ob izkazani potrebi za delo na tem področju namenila dodatne kadre.
Vrhovno državno tožilstvo RS je v okviru sklepa Vlade RS v letu 2014 dodatno prejelo tudi približno 150.000,00 evrov za zagotovitev materialnih stroškov poslovanja državnih tožilstev, prav tako pa je v teku postopek ocene voznega parka državnih tožilstev zaradi njegove popolnitve oziroma nadomestitve.
Policija bo iz kvote pridobljenih računalnikov od Ministrstva za pravosodje prednostno zamenjala najbolj zastarele računalnike kriminalistom za preiskovanje gospodarske kriminalitete, prav tako pa poteka nabava v okviru projekta Face Trace, v okviru katerega bo Policija na podlagi odobrene subvencije Evropske komisije za nakup tehnične opreme (ISEC 2011 – izboljšanje kapacitet za obrazno prepoznavo v boju proti kriminalu) nabavila 9 stacionarnih in 9 prenosnih računalnikov z ustrezno programsko opremo za preiskovanje zlorab plačilnih kartic.
V Davčni upravi RS so v letu 2013 pripravili reorganizacijo preiskav na davčnem področju na ta način, da so centralizirali to področje in z novo organizacijsko obliko zagotovili na področju celotnega območja Slovenije enoten pristop k zahtevnejšim oblikam davčnega izogibanja in utajevanja, ter večje usmerjenosti v prepoznavanje drugih oblik gospodarskega kriminala, predvsem na področju korupcije in pranja denarja.
Delovna skupina je v okviru dosedanjega delovanja izpolnila večji del zastavljenih strateških ciljev, ki naj bi omogočili uspešnejše in učinkovitejše odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj in njihovih storilcev s področja gospodarske kriminalitete in korupcije."
Delo policije v okviru te delovne skupine je predstavila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar