Vrhovno sodišče RS je v zadevi trojnega umora v Gerečji vasi sledilo pritožbi Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju in obtoženega obsodilo na dosmrtno zaporno kazen, pri čemer je spremenilo odločitev ptujskega okrožnega in mariborskega višjega sodišča, ki sta obtoženemu prisodili 30 let zapora.

 Obravnavana zadeva po svoji vsebini v marsičem odstopa od dosedanjih podobnih primerov.  Ta odmik se kaže v zaporednosti treh najhujših kaznivih dejanj, storjenih v zelo hudih obtoževalnih okoliščinah, pri čemer ne gre spregledati prisotnosti mladoletne osebe ob izvršitvi  teh  dejanj.

Kaznovalnega predloga dosmrtne zaporne kazni  se državno tožilstvo poslužuje redko in v izjemnih okoliščinah, ki delajo določena kazniva dejanja še posebno težka. Gre za zakonsko predvideno kazensko sankcijo, pri čemer je tožilec vezan na ustavo in zakon. Državna tožilka je ob podaji predloga kazni skrbno pretehtala vse olajševalne in oteževalne okoliščine.

V obrazložitvi predmetne sodbe so podana konkretna merila v zvezi z okoliščinami, ki razmejujejo kaznivo dejanje umora od kaznivega dejanja uboja, zaradi česar bo ta sodba gotovo prispevala k razvoju nadaljnje sodne prakse.