Generalni državni tožilec prof. dr. Zvonko Fišer je ob predstavitvi Skupnega letnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2012 povedal:

»Leto 2012 je bilo z vidika izvajanje funkcije pregona, kar je temeljna naloga državnega tožilstva, razmeroma normalno leto.

Zaustavil se je trend padanja števila tožilskih kadrov, a smo še vedno daleč od kadrovskega načrta (- 15%), da o sistemizaciji niti ne govorimo (- 28%). Glede na to so obremenitve tožilcev visoke.

Pripad novih ovadb zoper znane storilce se je znižal za eno odstotno točko, skupna delovna obremenitev tožilcev pa se je kljub temu povečala, zlasti se je močno povečalo število narokov, ki jih morajo pokrivati državni tožilci (za 7,5%). Treba je vedeti, da si tožilci obsega dela ne določajo sami, temveč morajo rešiti tisto, kar prejmejo od ovaditeljev, v nadaljevanju pa poskrbeti za zastopanje zadev pred sodišči, v skladu z njihovim razporedom dela. Ocenjujem, da so to vlogo dobro opravili, saj se je le zelo izjemoma dogajalo, da niso mogli zagotoviti udeležbe na narokih in da je prihajalo le do občasnih zaostankov in samo pri nekaterih okrožnih državnih tožilstvih, ki pa so tudi objektivno v različnem položaju.

Državni tožilci so pri odločanju o ovadbah uspešno uporabljali pravne institute, ki nam jih daje zakonodaja (zavrženje ovadbe, odvračanje pregona, kaznovalni nalogi…), zlasti pa tudi tiste, ki so v ZKP prišli v lanskem letu (pogajanja, priznanje krivde, predobravnavni naroki). Zavedamo se zahtevnosti in ambivalentnosti vseh teh institutov, zlasti pogajanj o krivdi, smo pa zadovoljni, da so se dobro prijeli in upamo, da se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v prihodnje. Vsekakor vse možnosti na tem področju še niso bile izrabljene, kot tudi ne smemo spregledati, da si bomo morali še naprej prizadevati za njihovo bolj izenačeno uporabo v celi državi.

V letu 2012 smo dosegli obsodilne sodbe za skoraj 9300 oseb, pri čemer je bila naša uspešnost v primerjavi z vloženimi obtožnimi akti, visoka (82%). Redkeje ob takšnih priložnostih spregovorimo o nekaterih drugih ukrepih v kazenskem postopku, ki so uporabljeni na naš predlog, pa se zdi, da so državni tožilci v postopku preveč pasivni. Pa niso, v preteklem letu so tako na primer uspešno predlagali 174 prikritih preiskovalnih ukrepov (več kot 10% več kot leto poprej) in kar 744 osebnih omejevalnih ukrepov, kamor štejemo tudi pripor (9% več kot leto poprej).«

Uspešni pri pregonu gospodarskega kriminala

Glede pregona gospodarskega kriminala je generalni državni tožilec kritičen do pavšalnih kritik, da je tožilstvo pri pregonu gospodarskega kriminala neorganizirano in neuspešno: »To preprosto ne drži in pozivam vse tiste, ki tako govorijo, naj bodo konkretni in povedo, katere so takšne zadeve ter kaj je pri tem državno tožilstvo napravilo narobe. Mnogi znajo biti na načelni ravni in ko kažejo s prstom na druge strašno pametni, udarni in polni idej. Ne trdimo, da ni bilo napak in da marsičesa ne bi bilo mogoče napraviti bolje, toda v danih razmeram in z ljudmi, ki jih imamo na razpolago, smo z rezultati tudi na tem področju zadovoljni. Za druge odgovornosti ne bomo prevzemali in grešni kozli za tuje napake tudi ne želimo biti.

Pomembno je, da se je težišče premaknilo: tudi zadeve gospodarskega kriminala prihajajo v sojenje, dosegamo obsodilne sodbe, kar je najlepši pokazatelj, da delamo prav. Zadaj jih je še precej v preiskovalnih postopkih in v predkazenskih postopkih, tudi te bodo prišle na vrsto. Pogosto so to zahtevne zadeve, ki se jih ni dopustno lotevati rokohitrsko. Toda voz se je začel premikati, to je bistveno, in po svojih močeh ter v okviru naših pristojnosti bomo poskrbeli, da se ne bo zaustavil.«

Pozitivni premik na bolje pri pregonu gospodarskega kriminala opaža tudi vrhovni državni tožilec svetnik Mirko Vrtačnik, vodja Kazenskega oddelka in namestnik generalnega državnega tožilca:

»Naj na začetku poudarim, da kot vodja Kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije ocenjujem, da je v letu 2012 opazen napredek pri delu na tem področju v vseh fazah postopkov, tako pri odkrivanju, pregonu in sojenju. Namreč že več let (8) pripravljam skupno letno poročilo v delu, ki se nanaša na kazniva dejanja v gospodarstvu. Nekateri pokazatelji in primeri opravičujejo ta zaključek.

Pretežno med gospodarska kazniva dejanja štejemo tista, ki so navedena v 24. poglavju Kazenskega zakonika. V Skupnem letnem poročilu jih obravnavamo v poglavjih od 8.8 do 8.18, torej smo jim posvetili kar deset poglavij. Poskušali smo prikazati tipične primere, da bi prikazali vsebinske značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj.

Pranje denarja

Na tem področju, ki je v javnosti v zadnjem času morda nekoliko manj izpostavljeno, državna tožilstva beležijo porast 2012 kar 50% porast števila obravnavanih zadev in večjo aktivnost tožilcev, kot v preteklih letih.

V letu 2012 je bilo za kaznivo dejanje pranje denarja skupaj obsojenih 9 oseb, kar je največ doslej (vse sodbe še niso pravnomočne – večina pa). Pri tem pa velja še poudariti podatek, daje bilo na dan poročanja v delu na sodiščih 53 zadev.

Vrhovno državno tožilstvo spremlja obravnavanje zadev in sodeluje z Uradom za preprečevanje pranja denarja in pri mednarodnih aktivnostih. Slovenija je bila v preteklem letu že četrtič ocenjevana v okviru odbora Moneyval Sveta Evrope. Dosegli smo napredek in stopnjo zahtevanih aktivnosti, tako, da smo po zadnji evalvaciji izven nabora držav, ki morajo odboru periodično poročati.

Potrebno je povedati, da je problematika pri obravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj zahtevna. Slovenija ima v svoj zakonik uveden t.i. all crime model. Umazan denar torej lahko izvira iz vseh kaznivih dejanj, pogosto pa pride do problema dokazovanja obstoja predhodnega kaznivega dejanja iz katerega izvira umazan denar. Ta dejanja so lahko, davčne zatajitve, kazniva dejanja povezana z mamili, nedovoljeno trgovino z orožjem, itd.

Korupcijska kazniva dejanja

V poročilu je tabela, ki prikazuje obseg obravnavanja tovrstnih primerov in tudi rezultate. Ovadenih je bilo 129 oseb. V letu 2012 obtoženih največ oseb doslej, 35 in tudi obsojenih največ doslej 22 oseb

Letno poročilo obravnava primere, s katerimi smo želeli prikazati, kakšne so obravnavane izvršitvene oblike. Na osnovi tega prikaza lahko ugotovimo, da so bila obravnavana korupcijska kaziva dejanja tako v javnem kot v zasebnem sektorju, korupcija visokega nivoja in korupcija nižjega nivoja. Opisani so primeri zadeva »Čista lopata«, aktivnosti v zvezi z zadevo »Patria«, podkupovanje na področju zdravstva, inšpekcijskih služb, v pravosodju (zadeva Stojko, zadeva Škobrne) pa tudi t. i. mala korupcija, ki je včasih situacijsko pogojena, ko nekdo, ki je storil prekršek, policistu ponudi denar, da ta ne bi opravil uradnega dejanja.

Velik problem je odkrivanje in dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Na pričevanja pri dokazovanju ni mogoče računati. Pomembno je sodelovanje med pristojnimi organi. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov je še posebej zahtevna. Uporablja se navidezno dajanje ali sprejemanje podkupnine ali daril, tajno delovanje, prisluškovanje, hišne preiskave, zasegi komunikacijskih sredstev in dokumentacije. Rezultati tovrstnih preiskav so v postopku sodnega preverjanja, na podlagi aktivnosti obrambe, ki vidi v izločitvi dokazov možnost za uspeh pri odvrnitvi tožilčevih obtožb.

Zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti

Glede tovrstnih kaznivih dejanj je bil v letu 2012 opazen dvig števila kazenskih ovadb. Pri statističnem prikazu rešitev je potrebno upoštevati dejstvo, da je prišlo do dvignjenega praga objektivne kaznivosti od približno 5.000 na 50.000 evrov. Če so zatajene obveznosti pod 50.000, ne gre za kaznivo dejanje, ampak za prekršek.

Tako je kljub veliko vloženega dela rezultat, ki se kaže v obtožbah in sodbah, relativno skromen. Vloženih je bilo obtožnih aktov zoper 72 oseb in izrečenih 33 obsodilnih sodb.

Davčne zatajitve se nanašajo na vse vrste davčnih obveznosti, od davka na dohodek, DDV in trošarin. Značilno je fiktivno zmanjševanje dohodka z lažnim prikazovanjem stroškov, s pomočjo fiktivnih računov in t. i. »missing traderjev«, ki jih storilci izkoriščajo tudi pri davčnih goljufijah. Davčne zatajitve so pogosto obravnavane skupaj z drugimi kaznivimi dejanji, kot je zloraba položaja ali pravic in ponarejanje listin.

Problematika obravnavanja tovrstnih dejanj je zahtevna tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Pogosto gre za dolgotrajne postopke, v katerih poleg davčnih organov in policije sodelujejo izvedenci finančne oziroma davčne stroke.

Zlorabe v javnem in zasebnem sektorju

V tem poglavju obravnavamo 9 kaznivih dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Posebno poglavje smo posvetili najpogostejšim oblikam kot so:
- zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
- zloraba položaja ali pravic
- poneverba
Naj nekoliko predstavim le poročilo glede nekaterih kaznivih dejanj

Zloraba položaja ali pravic

V letu 2012 je bila uvedena preiskava zoper tri člane uprave trgovske družbe zaradi sklenitve pogodbe z družbo s Cipra s sedežem v Nikoziji, s katero se je ciprska družba zavezala, da bo za 100.000 evrov nagrade opravila vsa pripravljalna dela za pridobitev gradbenega dovoljenja za trgovski center v Nišu v Srbiji. Ciprska družba prevzetih obveznosti ni opravila in tudi ni pridobila dogovorjenega gradbenega dovoljenja za izgradnjo prodajnega centra, saj je šlo za fiktivni posel. 100.000 evrov je bilo ciprski družbi že izplačanih.

V letu 2012 je prišlo do obsodilne sodbe na visoke zaporne kazni in denarne kazni oseb, ki so zlorabljale položaj v ZPIZ in gospodarski družbi, dobavitelju toaletnega papirja. Šlo je za plačilo po fiktivni dokumentaciji v višini 447.000 evrov.

Vložena je bila zahteva za preiskavo zoper eno osebo, ki naj bi pri nakupu nepremičnine za izgradnjo zabaviščnega centra v Srbiji, z zlorabo položaja pridobila 1,4 milijona evrov premoženjske koristi.

Vložena je bila obtožba zoper bivšega direktorja Stanovanjskega sklada RS, ki naj bi zlorabil položaj pri nakupu zemljišč, s čimer naj bi bil stanovanjski sklad oškodovan za 2.121.935,64 evrov. Direktor gospodarske družbe, preko katere je bil izvršena zloraba, pa je obtožen za pomoč k kaznivemu dejanju.

Obsojen je bil direktor velike, tuje gospodarske družbe, ki opravlja dejavnost v Sloveniji, ki je to družbo oškodoval za najmanj 7,5 milijona evrov. Sodišče mu je izreklo 6 let zapora in denarno kazen.

Zaradi tovrstnih kaznivih dejanj je bila uvedena kazenska preiskava zoper štiri osebe in sicer zaradi zlorab predsednika uprave zdravstvene zavarovalnice, ki je preko dveh gospodarskih družb zlorabil položaj in tako sebi in drugim pridobil premoženjsko korist 509.102 evrov.

V poročilu opisujemo še druge primere, da bi ilustrirali dejavnost tožilcev pri pregonu gospodarskega kriminala.

Poslovna goljufija

Za to kaznivo dejanje je bilo v letu 2012 ovadenih 2158 oseb. Sodišča so izrekla za 280 oseb obsodilne. Razlog za tako skromen epilog je veliko število kazenskih ovadb, ki jih podajajo oškodovanci neposredno na državna tožilstva. Tožilci nato zbirajo še dodatne informacije in dokazila, kar vse poteka preko preveritev s strani policije, saj oškodovanci podajajo kazenske ovadbe, ki so pomanjkljive, pri tem pa ovadbe pogosto podajajo iz razloga, da bi čim prej prišli do poplačila terjatev. Vložena kazenska ovadba za upnike pomeni tudi sredstvo pritiska na dolžnike, da bi ti čim prej plačali dolgovane zneske in bi tako ne bilo treba začeti civilnih postopkov in prisilne izterjave dolga. V precej primerih, ki jih obravnavajo tožilci se izkaže, da ne gre za kazniva dejanja poslovnih goljufij, temveč za civilnopravna, dolžniško-upniška razmerja, ki bi jih morale stranke urediti v ustreznih civilnih postopkih kar pa ima za posledico večje število zavrženih ovadb.«

Vodja Specializiranega državnega tožilstva mag. Harij Furlan je ob predstavitvi dela posebej izpostavil ustrezno rešitev kadrovske problematike:

»Specializirano državno tožilstvo je postalo v letu 2012 samostojno tožilstvo z novimi dodatnimi pristojnostmi, zato je bil prvi in osnovni cilj, da se na tožilstvu pridobi ustrezno število tožilcev in administrativnega osebja. To nam je uspelo kljub dejstvu, da smo se do prve polovice 2012 ubadali z velikimi kadrovskimi težavami, saj je razpisni postopek za nove tožilce potekal več kot 3 mesece in je bil potem na koncu še razveljavljen. Tako smo dodatne tožilce dobili šele v juliju oz. septembru 2012. Danes dela na SDT 20 državnih tožilcev, od tega 3 na posebnem oddelku in sicer kot dodeljeni in imenovani tožilci na podlagi Zakona o državnem tožilstvu ter dodeljeni na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca.

Statistično se je v lanskem letu povečalo število obsojenih oseb, povečalo se je število vloženih obtožb in tudi število zapornih kazni. Vendar je bolj od same relativno ugodne statistike pomembno dejstvo, da so obsojeni in obtoženi nekateri ljudje z veliko družbeno močjo ter vplivom, ki so do nedavnega veljali skoraj za nedotakljive.

Novi instituti, določeni v zakonu o kazenskem postopku, predvsem sporazum o priznanju krivde in predobravnavni narok so uspešni in v praksi se dejansko dosegajo boljši rezultati od pričakovanih.

Zaživelo je preiskovanje kaznivih dejanj z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin, saj smo v lanskem letu ustanovili 7 skupnih preiskovalnih skupin. Poudariti je potrebno, da so predstojniki posameznih državnih organov, institucij in policije konstruktivno sodelovali pri vzpostavitvi in delovanju specializiranih preiskovalnih skupin.

Ustanovljene so bile tudi 3 finančne preiskovalne skupine, finančne preiskave se vodijo zoper 77 fizičnih oseb, začele so se vedno na pobudo tožilstva.

Čeprav je preteklo šele dobro leto o ustanovitvi SDT-ja in je to prekratek čas za podajanje zaključkov menim, da so rezultati dobri, vendar je treba gledati delo Specializiranega državnega tožilstva vedno v luči celotnega delovanja sistema od policije, preko tožilstva do sodišča. Dejstvo je, da se brez dobre kazenske ovadbe dobra obtožba ne napiše in da tudi brez sojenja v razumnem roku tudi že tako dobra obtožba razvodeni.«