Aktualno
Specializirano državno tožilstvo doseglo visoke kazni za davčni zatajitvi in nedovoljeno sprejemanje oziroma dajanje daril
Okrožno sodišče v Mariboru je v kazenski zadevi dveh davčnih zatajitev ter nedovoljenega sprejemanja oziroma dajanja daril v celoti sledilo predlogu Specializiranega državnega tožilstva RS (SDT RS) ter izreklo obsodilni sodbi za dve osebi. Prvoobdolženega je sodišče spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj davčne zatajitve in kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril ter mu izreklo enotno kazen petih let zapora in stransko denarno kazen v višini 30.000 evrov. Drugega obdolženega je spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril in ga obsodilo na eno leto zapora ter stransko denarno kazen v višini 6.000 evrov.
Sodišče je ugotovilo, da je prvoobdolženi kot poslovodja v dveh gospodarskih družbah MS Ključarovci d.o.o. in Agrinspe d.o.o., ki sta se ukvarjali s prodajo sojinih tropin, oljne repice in repičnega olja na Dansko, v obdobju od marca 2015 do decembra 2017 zlorabil administrativno poenostavitev za tristranske posle z namenom utaje DDV. Na ta način se je izognil plačilu DDV v Republiki Sloveniji, in sicer je bila v primeru prve družbe davčna obveznost zmanjšana za nekaj več kot 1,6 milijona evrov, v primeru druge družbe pa za nekaj več kot 4,5 milijona evrov. Prvoobdolženi je v obdobju od junija 2016 do aprila 2017 od drugega obdolženega večkrat prejel tudi gotovino v skupni višini 668.340 evrov kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev poslov, povezanih s prodajo na Dansko.
V postopku je bilo pomembno tudi vprašanje uporabe administrativne poenostavitve pri tristranskih poslih. Vzporedno s kazenskim postopkom je namreč pred upravnim sodiščem potekal postopek v zvezi z odločbo FURS, v katerem je bilo na Splošno sodišče Evropske unije naslovljeno predhodno vprašanje glede pogojev za uporabo tega instituta.
Splošno sodišče EU je s sodbo z dne 3. decembra 2025 odločilo, da je mogoče administrativno poenostavitev uporabiti tudi pri zadevni dobavni verigi, vendar pod pogojem, da davčni zavezanec ni sodeloval pri utaji DDV. Zaradi te odločitve je bil opis kaznivih dejanj v obtožnici ustrezno spremenjen. Očitek se tako ni več nanašal na neutemeljeno uporabo administrativne poenostavitve, temveč na njeno zlorabo z namenom utaje DDV. Sodišče je takšnemu spremenjenemu opisu tožilstva v celoti sledilo.
Obtožnica je bila vložena 5. decembra 2023, pravnomočna pa je postala 15. oktobra 2024. Državni tožilec je z izrečeno sodbo zadovoljen in zoper sodbo ne bo vložil pritožbe.
Nazaj
Specializirano državno tožilstvo doseglo visoke kazni za davčni zatajitvi in nedovoljeno sprejemanje oziroma dajanje daril
Okrožno sodišče v Mariboru je v kazenski zadevi dveh davčnih zatajitev ter nedovoljenega sprejemanja oziroma dajanja daril v celoti sledilo predlogu Specializiranega državnega tožilstva RS (SDT RS) ter izreklo obsodilni sodbi za dve osebi. Prvoobdolženega je sodišče spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj davčne zatajitve in kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril ter mu izreklo enotno kazen petih let zapora in stransko denarno kazen v višini 30.000 evrov. Drugega obdolženega je spoznalo za krivega kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril in ga obsodilo na eno leto zapora ter stransko denarno kazen v višini 6.000 evrov.
Sodišče je ugotovilo, da je prvoobdolženi kot poslovodja v dveh gospodarskih družbah MS Ključarovci d.o.o. in Agrinspe d.o.o., ki sta se ukvarjali s prodajo sojinih tropin, oljne repice in repičnega olja na Dansko, v obdobju od marca 2015 do decembra 2017 zlorabil administrativno poenostavitev za tristranske posle z namenom utaje DDV. Na ta način se je izognil plačilu DDV v Republiki Sloveniji, in sicer je bila v primeru prve družbe davčna obveznost zmanjšana za nekaj več kot 1,6 milijona evrov, v primeru druge družbe pa za nekaj več kot 4,5 milijona evrov. Prvoobdolženi je v obdobju od junija 2016 do aprila 2017 od drugega obdolženega večkrat prejel tudi gotovino v skupni višini 668.340 evrov kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev poslov, povezanih s prodajo na Dansko.
V postopku je bilo pomembno tudi vprašanje uporabe administrativne poenostavitve pri tristranskih poslih. Vzporedno s kazenskim postopkom je namreč pred upravnim sodiščem potekal postopek v zvezi z odločbo FURS, v katerem je bilo na Splošno sodišče Evropske unije naslovljeno predhodno vprašanje glede pogojev za uporabo tega instituta.
Splošno sodišče EU je s sodbo z dne 3. decembra 2025 odločilo, da je mogoče administrativno poenostavitev uporabiti tudi pri zadevni dobavni verigi, vendar pod pogojem, da davčni zavezanec ni sodeloval pri utaji DDV. Zaradi te odločitve je bil opis kaznivih dejanj v obtožnici ustrezno spremenjen. Očitek se tako ni več nanašal na neutemeljeno uporabo administrativne poenostavitve, temveč na njeno zlorabo z namenom utaje DDV. Sodišče je takšnemu spremenjenemu opisu tožilstva v celoti sledilo.
Obtožnica je bila vložena 5. decembra 2023, pravnomočna pa je postala 15. oktobra 2024. Državni tožilec je z izrečeno sodbo zadovoljen in zoper sodbo ne bo vložil pritožbe.
