Aktualno
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevalo podaljšanje pripora štirim obdolženim v primeru trgovine s prepovedanimi drogami in ves čas postopka opozarjalo na zlorabo procesnih pravic
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT) je v medijsko odmevni zadevi po opravljeni sodni preiskavi 22. 7. 2024 na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo obtožnico zoper 18 obdolženih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, pri čemer so obdolženci posamična kazniva dejanja izvrševali kot posamezniki, kot sostorilci in tudi kot člani hudodelske združbe. Obtožnica je postala pravnomočna 23. 10. 2024.
Zoper šest obdolžencev je bil po pridržanju odrejen pripor, in sicer iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
S tremi obdolženci (od katerih sta bila dva v priporu) je bil sklenjen sporazum o priznanju krivde, še dva obdolženca pa sta kaznivo dejanje priznala na predobravnavnem naroku.
Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti (peti odstavek 207. člena ZKP), kar je v tem primeru do 23. 7. 2026. Na podlagi tega je Specializirano državno tožilstvo RS 19. 6. 2026 podalo predlog za podaljšanje pripora štirim obdolženim, ki so bili tedaj še v priporu. O predlogu še ni bilo odločeno, saj je Vrhovno sodišče na podlagi 6. člena ZNUZJV zahtevo predložilo v odločanje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Obdolženim je bil tako pripor odpravljen in so sedaj na prostosti.
Specializirano državno tožilstvo RS je tekom postopka sodišču dvakrat predlagalo, naj na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zavrže tiste predloge obrambe, za katere je menilo, da so namenjeni zavlačevanju postopka in spodkopavanju avtoritete sodišča. Sodišče navedenima predlogoma tožilstva ni sledilo.
Kljub temu, da postopek traja že dve leti, še ni prišlo do obravnave, ampak je zadeva še v fazi predobravnavnih narokov. Vodja Specializiranega državnega tožilstva RS je zaradi navedenega 29. 5. 2026 predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru posredoval predlog za pospešitev postopka, v katerem je opozoril tudi na dejstvo, da je je SDT že 18. 2. 2026 predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru opozorilo na zastoj v navedeni zadevi.
Tudi v tem primeru se odpira vprašanje možnih zlorab procesnih pravic in prepoznave le-teh ter ureditve instituta predobravnavnega naroka, zaradi katerih v kompleksnejših primerih tudi dve leti po vložitvi obtožnice v nujni priporni zadevi sploh ne pride do sojenja.
Specializirano državno tožilstvo RS je v obravnavani zadevi ves čas postopka pravočasno podajalo procesne predloge in opozarjalo na okoliščine, ki so po njegovi oceni vplivale na učinkovitost kazenskega postopka.
Pri svojem delu dosledno izhaja iz načel zakonitosti, strokovnosti in integritete, saj učinkovito varovanje pravne države in pravne varnosti državljanov terja pravočasno in odgovorno ukrepanje vseh udeležencev kazenskega postopka.
Nazaj
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevalo podaljšanje pripora štirim obdolženim v primeru trgovine s prepovedanimi drogami in ves čas postopka opozarjalo na zlorabo procesnih pravic
Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT) je v medijsko odmevni zadevi po opravljeni sodni preiskavi 22. 7. 2024 na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo obtožnico zoper 18 obdolženih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, pri čemer so obdolženci posamična kazniva dejanja izvrševali kot posamezniki, kot sostorilci in tudi kot člani hudodelske združbe. Obtožnica je postala pravnomočna 23. 10. 2024.
Zoper šest obdolžencev je bil po pridržanju odrejen pripor, in sicer iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
S tremi obdolženci (od katerih sta bila dva v priporu) je bil sklenjen sporazum o priznanju krivde, še dva obdolženca pa sta kaznivo dejanje priznala na predobravnavnem naroku.
Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ dve leti (peti odstavek 207. člena ZKP), kar je v tem primeru do 23. 7. 2026. Na podlagi tega je Specializirano državno tožilstvo RS 19. 6. 2026 podalo predlog za podaljšanje pripora štirim obdolženim, ki so bili tedaj še v priporu. O predlogu še ni bilo odločeno, saj je Vrhovno sodišče na podlagi 6. člena ZNUZJV zahtevo predložilo v odločanje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Obdolženim je bil tako pripor odpravljen in so sedaj na prostosti.
Specializirano državno tožilstvo RS je tekom postopka sodišču dvakrat predlagalo, naj na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP zavrže tiste predloge obrambe, za katere je menilo, da so namenjeni zavlačevanju postopka in spodkopavanju avtoritete sodišča. Sodišče navedenima predlogoma tožilstva ni sledilo.
Kljub temu, da postopek traja že dve leti, še ni prišlo do obravnave, ampak je zadeva še v fazi predobravnavnih narokov. Vodja Specializiranega državnega tožilstva RS je zaradi navedenega 29. 5. 2026 predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru posredoval predlog za pospešitev postopka, v katerem je opozoril tudi na dejstvo, da je je SDT že 18. 2. 2026 predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru opozorilo na zastoj v navedeni zadevi.
Tudi v tem primeru se odpira vprašanje možnih zlorab procesnih pravic in prepoznave le-teh ter ureditve instituta predobravnavnega naroka, zaradi katerih v kompleksnejših primerih tudi dve leti po vložitvi obtožnice v nujni priporni zadevi sploh ne pride do sojenja.
Specializirano državno tožilstvo RS je v obravnavani zadevi ves čas postopka pravočasno podajalo procesne predloge in opozarjalo na okoliščine, ki so po njegovi oceni vplivale na učinkovitost kazenskega postopka.
Pri svojem delu dosledno izhaja iz načel zakonitosti, strokovnosti in integritete, saj učinkovito varovanje pravne države in pravne varnosti državljanov terja pravočasno in odgovorno ukrepanje vseh udeležencev kazenskega postopka.
