Aktualno
Sporočilo za javnost
Minister v izjavah za medije zavaja javnost med drugim, ko pravi, da policija ni dobila usmeritev glede nekaterih kazenskopravnih vidikov demonstracij. To ne drži, saj so predstavniki policije na Vrhovnem državnem tožilstvu RS dobili usmeritve glede morebitnih kaznivih dejanj v primeru nasilnih demonstracij, v takšnem obsegu kot je bilo to mogoče, glede na to, da je policija za usmeritve spraševala še pred demonstracijami, ki so se sprevrgle v nasilne.
Usmeritve, ki so jih takrat prejeli predstavniki policije, so bile pred tem obravnavane na VDT RS, na kolegiju z vodji vseh okrožnih državnih tožilstev. Z usmeritvami so bila na ta način poleg policije seznanjena tudi vsa državna tožilstva. O tem je, po insinuacijah ministrstva za notranje zadeve, da je generalni državni tožilec dal izjavo, ki jo v resnici ni, VDT RS javnost obvestilo že 7. decembra 2012, pa se neresnice o ravnanju tožilstva ponavljajo še kar naprej.
Ne gre torej za to, da policija usmeritev ne bi dobila, temveč gre očitno za to, da minister z vsebino usmeritev ni zadovoljen. To pa kaže, da minister ne zna in ne zmore delovati v okviru svojih pristojnosti, temveč, da državno tožilstvo kot organ pregona pojmuje instrumentalno zgolj kot podaljšano roko policije, kar je seveda narobe, saj je odločanje o kazenskem pregonu izključno v pristojnosti državnega tožilstva.
Strokovni nadzor, ki ga je opravilo VDT RS v zvezi z ukrepi državnega tožilca ob privedbi treh domnevnih storilcev kaznivih dejanj v Ljubljani in odločitvi, da zanje ne predlaga pripora, je namreč pokazal, da je bila tožilska odločitev o tem, da se pripor ne predlaga, pravilna. Z nadzorom je bilo ugotovljeno, da ni šlo za napačno tožilsko ukrepanje, temveč za to, da iz podatkov, ki jih je zbrala policija, ni izhajala zadostna verjetnost, da so bila storjena kazniva dejanja in da so jih izvršile prav privedene osebe.
VDT RS si bo še naprej prizadevalo, da bo izvajalo funkcijo pregona odgovorno in zakonito ter v polni samostojnosti. Takšni in podobni posegi ministrstva za notranje zadeve, ki se ponavljajo, jasno kažejo, da odločitev o prehodu državnega tožilstva pod ingerenco ministrstva za notranje zadeve nikakor ni bila nedolžna poteza, ki naj prispeva k večji učinkovitosti postopka.
Nazaj
Sporočilo za javnost
Minister v izjavah za medije zavaja javnost med drugim, ko pravi, da policija ni dobila usmeritev glede nekaterih kazenskopravnih vidikov demonstracij. To ne drži, saj so predstavniki policije na Vrhovnem državnem tožilstvu RS dobili usmeritve glede morebitnih kaznivih dejanj v primeru nasilnih demonstracij, v takšnem obsegu kot je bilo to mogoče, glede na to, da je policija za usmeritve spraševala še pred demonstracijami, ki so se sprevrgle v nasilne.
Usmeritve, ki so jih takrat prejeli predstavniki policije, so bile pred tem obravnavane na VDT RS, na kolegiju z vodji vseh okrožnih državnih tožilstev. Z usmeritvami so bila na ta način poleg policije seznanjena tudi vsa državna tožilstva. O tem je, po insinuacijah ministrstva za notranje zadeve, da je generalni državni tožilec dal izjavo, ki jo v resnici ni, VDT RS javnost obvestilo že 7. decembra 2012, pa se neresnice o ravnanju tožilstva ponavljajo še kar naprej.
Ne gre torej za to, da policija usmeritev ne bi dobila, temveč gre očitno za to, da minister z vsebino usmeritev ni zadovoljen. To pa kaže, da minister ne zna in ne zmore delovati v okviru svojih pristojnosti, temveč, da državno tožilstvo kot organ pregona pojmuje instrumentalno zgolj kot podaljšano roko policije, kar je seveda narobe, saj je odločanje o kazenskem pregonu izključno v pristojnosti državnega tožilstva.
Strokovni nadzor, ki ga je opravilo VDT RS v zvezi z ukrepi državnega tožilca ob privedbi treh domnevnih storilcev kaznivih dejanj v Ljubljani in odločitvi, da zanje ne predlaga pripora, je namreč pokazal, da je bila tožilska odločitev o tem, da se pripor ne predlaga, pravilna. Z nadzorom je bilo ugotovljeno, da ni šlo za napačno tožilsko ukrepanje, temveč za to, da iz podatkov, ki jih je zbrala policija, ni izhajala zadostna verjetnost, da so bila storjena kazniva dejanja in da so jih izvršile prav privedene osebe.
VDT RS si bo še naprej prizadevalo, da bo izvajalo funkcijo pregona odgovorno in zakonito ter v polni samostojnosti. Takšni in podobni posegi ministrstva za notranje zadeve, ki se ponavljajo, jasno kažejo, da odločitev o prehodu državnega tožilstva pod ingerenco ministrstva za notranje zadeve nikakor ni bila nedolžna poteza, ki naj prispeva k večji učinkovitosti postopka.
