Aktualno
Svet Evrope objavil poročilo o učinkovitosti Slovenije na področju preprečevanja pranja denarja
Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezano z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja, povezanega s prepovedanimi drogami.
Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna sektorska tveganja pri pranju denarja, ukrepi za preprečevanje slednjih pa da so v veliki meri primerni. Kljub temu pa gre skozi bančni sektor največji delež finančnih storitev v Sloveniji in je zato najbolj ranljiv za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju "finančne forenzike".
V zvezi s tem VDT RS že pripravlja določene ukrepe. V prvi fazi se ti ukrepi nanašajo na področje izobraževanja o gospodarski kriminaliteti (med katere sodijo tudi kazniva dejanja pranja denarja), ki jih bo organiziral Center za izobraževanje v pravosodju (CIP). Zaradi učinkovite priprave programa izobraževanja je bil junija 2017 posvet, ki sta se ga z vrst državnih tožilcev udeležila predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva RS ter predstavnica Specializiranega državnega tožilstva RS. CIP sta seznanila z najbolj perečimi problemi, ki jih tožilci zaznavajo pri pregonu gospodarskega kriminala. Med drugim sta tudi onadva opozorila na pomanjkanje znanja in izkušenj slovenskih tožilcev s področja »finančne forenzike.«
Strokovnjaki omenjenega odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, "vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene".
Čeprav slovenski organi pregona dobro poznajo tveganja, povezana s financiranjem terorizma, poročilo ugotavlja, da pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma ovira učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja. Poročilo pri tem navaja, da je Slovenija v svojem poročilu "o nacionalnem tveganju", ki ga je pripravila leta 2015 in dopolnila leta 2016, navedla, da za 10 ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se po nekaterih informacijah usposabljali za teroristične dejavnosti.
Sicer je Slovenija v poročilu pohvaljena, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v veliki meri učinkovit.
Nazaj
Svet Evrope objavil poročilo o učinkovitosti Slovenije na področju preprečevanja pranja denarja
Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezano z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja, povezanega s prepovedanimi drogami.
Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna sektorska tveganja pri pranju denarja, ukrepi za preprečevanje slednjih pa da so v veliki meri primerni. Kljub temu pa gre skozi bančni sektor največji delež finančnih storitev v Sloveniji in je zato najbolj ranljiv za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju "finančne forenzike".
V zvezi s tem VDT RS že pripravlja določene ukrepe. V prvi fazi se ti ukrepi nanašajo na področje izobraževanja o gospodarski kriminaliteti (med katere sodijo tudi kazniva dejanja pranja denarja), ki jih bo organiziral Center za izobraževanje v pravosodju (CIP). Zaradi učinkovite priprave programa izobraževanja je bil junija 2017 posvet, ki sta se ga z vrst državnih tožilcev udeležila predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva RS ter predstavnica Specializiranega državnega tožilstva RS. CIP sta seznanila z najbolj perečimi problemi, ki jih tožilci zaznavajo pri pregonu gospodarskega kriminala. Med drugim sta tudi onadva opozorila na pomanjkanje znanja in izkušenj slovenskih tožilcev s področja »finančne forenzike.«
Strokovnjaki omenjenega odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, "vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene".
Čeprav slovenski organi pregona dobro poznajo tveganja, povezana s financiranjem terorizma, poročilo ugotavlja, da pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma ovira učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja. Poročilo pri tem navaja, da je Slovenija v svojem poročilu "o nacionalnem tveganju", ki ga je pripravila leta 2015 in dopolnila leta 2016, navedla, da za 10 ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se po nekaterih informacijah usposabljali za teroristične dejavnosti.
Sicer je Slovenija v poročilu pohvaljena, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v veliki meri učinkovit.
