Dne 20. in 21. aprila 2026 poteka v Ljubljani regionalno srečanje evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Organizator srečanja je Evropsko javno tožilstvo (EJT).

Srečanje je namenjeno krepitvi odnosov med posameznimi državnimi tožilstvi v regiji, izmenjavi izkušenj v zadevah čezmejhnih preiskav, seznanitvi državnih tožilcev z najnovejšimi trendi in  pojavnimi oblikami kaznivih dejanj s področja zatajitev davka na dodano vrednost, delitvi znanja in izkušenj, povezanih z začasnimi zavarovanji zahtevkov za odvzem premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj, seznanitvi z najnovejšo prakso in odprtimi postopki sodišča EU ter ostalim zadevam, ki so pomembne za operativno delovanje EJT. Dogodka se je med drugim udeležil tudi namestnik evropske glavne tožilke, evropski tožilec iz Nemčije Andres Ritter, ki je bil nedavno imenovan za novega evropskega glavnega tožilca in bo svoj mandat nastopil jeseni letošnjega leta.

Udeležence srečanja sta uvodoma nagovorila evropski tožilec iz Slovenije Jaka Brezigar in generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant, ki je med drugim izpostavila   prizadevanja Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki  je v soglasju z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi uspelo s spremembo Zakona o državnem tožilstvu na način, ki bi povečal zanimanje za prijavo na razpis za imenovanje evropskega tožilca iz Slovenije in razširil nabor možnih kandidatov za uvrstitev na seznam. Povedala je, da je Sloveniji na sedmem razpisu, ki se je zaključil pred tednom dni, naposled uspelo pridobiti štiri prijave. To bo Državnotožilskemu svetu omogočilo, da sestavi seznam  treh kandidatov.

Slovenija z 230 tožilci je namreč manjša jurisdikcija z omejenimi človeškimi viri in zato naš tožilski sistem po obsegu ni primerljiv z večjimi državami članicami, ki imajo bistveno širši nabor osebja, medtem ko je postopek v skladu z Uredbo enak za vse.

Poudarila je, da je po njenem mnenju čas za razmislek o morebitnih spremembah Uredbe glede postopka imenovanja, saj lahko zahteva glede treh kandidatov predstavlja težavo za manjše jurisdikcije in ponudila svoj razmislek o možnih rešitvah, kot so denimo: možnost podaljšanja mandata delujočih evropskih tožilcev, dovoljenje državi članici, da po določenem številu neuspešnih razpisov predlaga le dva ali celo enega kandidata in podaljšanje mandatov sedanjih tožilcev do imenovanja novega naslednika, kot je to na Evropskem sodišču za človekove pravice.