Aktualno
Udeležba na konferenci o medicinskih varnostnih ukrepih
Gre za tradicionalno konferenco, že sedmo po vrsti, na kateri se obravnavajo vprašanja kazenskega in kazenskega procesnega prava v državah Zahodnega Balkana.
Konference so običajno pomembne, ker gre za pravne ureditve v državah, ki imajo skupno preteklost in jih je zato mogoče medsebojno primerjati. Tudi problemi so neredko enaki ali podobni.
Letošnji referat z naslovom: »Medicinski varnostni ukrepi: slovenska kazensko-procesna zakonodaja in izkušnje tožilstva,« ki ga je dr. Zvonko Fišer predstavil na konferenci, se nanaša na procesno-pravno problematiko odločanja o medicinskih varnostnih ukrepih. Referat je objavljen tudi v zborniku z naslovom: »Mere bezbednosti medicinskog karaktera – pravni i medicinski aspekt,« ki sta ga uredila prof.dr. Stanko Bejatović in Ivan Jovanović.
Letošnja konferenca je bila interdisciplinarna – obravnavala je tako pravne, kot medicinske vidike; glede slednjih je bilo predstavljeno stanje v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH.
Kar zadeva pravno problematiko, ima večina držav ureditev, ki je podedovana od prejšnje zakonodaje in morda nekoliko modernizirana (poznajo medicinske varnostne ukrepe obveznega zdravljenja v zavodu in na prostosti, z variantami) in na drugi strani Hrvaško, ki je medicinske VU obveznega zdravljenja ukinila v svojem prvem KZ sredi 90-let, pozneje pa uvedla nekatere nove terapevtske varnostne ukrepe, ki načeloma ne posegajo v prostost osebe. Slovenija je poznala in pozna medicinske VU le ob uveljavitvi KZ-1. Nekaj časa je kazalo, da jih v kazenskem pravu niti ne bo več.
Prav vse države, udeleženke na konferenci, imajo resne probleme na različnih nivojih z osebami, ki so izvršile huda kazniva dejanja in so nevarne okolici ali sebi, potem ko jim je varnostni ukrep prenehal in so bile ali bi morale biti izpuščene na prostost. Nobena država ne pozna možnosti podaljševanja VU ali izrekanja podobnih ukrepov po izteku VU, ki so bili v nekem trenutku vpeljani v nekaterih evropskih državah.
Izpostaviti velja pomen enega od srbskih referatov, ki poroča, da so v Srbiji, v novem ZKP, predvideli strokovnega pomočnika, kot posebnega udeleženca v postopku, ki ga lahko stranki (ne sodišče) uporabita za kvalitetnejše obravnavanje zahtevnih strokovnih vprašanj. Gre za znan problem: primerjalno - pravno je rešitev s strokovnimi pomočniki znana, vendar ji pri nas zaenkrat nihče ne prisluhne. Namesto tega prihaja do »zasebnega« izvedenstva, podaljševanja postopkov, vedno novih izvedenstev in podobno. Omenjena nova možnost, ki bi bila še posebej koristna, se sicer, ob začetnih težavah, v Srbiji, že uporablja.
Nazaj
Udeležba na konferenci o medicinskih varnostnih ukrepih
Gre za tradicionalno konferenco, že sedmo po vrsti, na kateri se obravnavajo vprašanja kazenskega in kazenskega procesnega prava v državah Zahodnega Balkana.
Konference so običajno pomembne, ker gre za pravne ureditve v državah, ki imajo skupno preteklost in jih je zato mogoče medsebojno primerjati. Tudi problemi so neredko enaki ali podobni.
Letošnji referat z naslovom: »Medicinski varnostni ukrepi: slovenska kazensko-procesna zakonodaja in izkušnje tožilstva,« ki ga je dr. Zvonko Fišer predstavil na konferenci, se nanaša na procesno-pravno problematiko odločanja o medicinskih varnostnih ukrepih. Referat je objavljen tudi v zborniku z naslovom: »Mere bezbednosti medicinskog karaktera – pravni i medicinski aspekt,« ki sta ga uredila prof.dr. Stanko Bejatović in Ivan Jovanović.
Letošnja konferenca je bila interdisciplinarna – obravnavala je tako pravne, kot medicinske vidike; glede slednjih je bilo predstavljeno stanje v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH.
Kar zadeva pravno problematiko, ima večina držav ureditev, ki je podedovana od prejšnje zakonodaje in morda nekoliko modernizirana (poznajo medicinske varnostne ukrepe obveznega zdravljenja v zavodu in na prostosti, z variantami) in na drugi strani Hrvaško, ki je medicinske VU obveznega zdravljenja ukinila v svojem prvem KZ sredi 90-let, pozneje pa uvedla nekatere nove terapevtske varnostne ukrepe, ki načeloma ne posegajo v prostost osebe. Slovenija je poznala in pozna medicinske VU le ob uveljavitvi KZ-1. Nekaj časa je kazalo, da jih v kazenskem pravu niti ne bo več.
Prav vse države, udeleženke na konferenci, imajo resne probleme na različnih nivojih z osebami, ki so izvršile huda kazniva dejanja in so nevarne okolici ali sebi, potem ko jim je varnostni ukrep prenehal in so bile ali bi morale biti izpuščene na prostost. Nobena država ne pozna možnosti podaljševanja VU ali izrekanja podobnih ukrepov po izteku VU, ki so bili v nekem trenutku vpeljani v nekaterih evropskih državah.
Izpostaviti velja pomen enega od srbskih referatov, ki poroča, da so v Srbiji, v novem ZKP, predvideli strokovnega pomočnika, kot posebnega udeleženca v postopku, ki ga lahko stranki (ne sodišče) uporabita za kvalitetnejše obravnavanje zahtevnih strokovnih vprašanj. Gre za znan problem: primerjalno - pravno je rešitev s strokovnimi pomočniki znana, vendar ji pri nas zaenkrat nihče ne prisluhne. Namesto tega prihaja do »zasebnega« izvedenstva, podaljševanja postopkov, vedno novih izvedenstev in podobno. Omenjena nova možnost, ki bi bila še posebej koristna, se sicer, ob začetnih težavah, v Srbiji, že uporablja.
