Aktualno
Udeležba na mednarodni konferenci o podpori civilne družbe v boju proti sovražnemu govoru
Kot izhaja že iz naslovne teme konference »Counter narratives: how to support civil society delivering effective positive narratives against hate speech online« je bila tema konference, kako podpreti civilno družbo (predvsem nevladne organizacije- NGO) v boju proti sovražnemu govoru na spletu z objavo pozitivnih sporočil in vodenjem pozitivnih kampanij na spletu. Aktualna begunska kriza je v državah EU v političnem in ekonomskem kontekstu privedla do velikega naraščanja rasizma in ksenofobije.
Iz poročila Agencije za temeljne pravice Evropske unije (European Union Agency for Fundamenal Rights) za leto 2016 izhaja, da so številni migranti izpostavljeni rasističnim in ksenofobnim incidentom, pri čemer še posebej narašča sovražni govor na spletu. Samo v oktobru in novembru 2016 je 12 civilnodružbenih organizacij iz osmih držav Evropske unije spremljalo različne socialna omrežja in ugotovilo, da je bil ksenofobni sovražni govor, usmerjen predvsem proti migrantom in muslimanom, najbolj razširjena tema sovražnega govora na različnih socialnih omrežjih. Zaznali so tudi velik porast sovražnega govora, ki ga na spletnih platformah širijo ekstremne desničarske politične stranke.
Evropska komisija je maja 2016 s Facebookom, Twitterjem, Youtubom in Microsoftom podpisala Kodeks ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu (Code of Conduct on countering illegal hate speech online), s katerim so se spletna podjetja zavezala k hitrejši oceni in prepoznavi sovražnega govora na njihovih straneh in njegovi odstranitvi; zavezala so se tudi, da podprejo organizacije civilne družbe- NGO, pri njihovem delovanju in akcijah na področju vodenja pozitivnih kampanij, z omogočanjem objav pozitivnih zgodb, kar naj bi vzpodbudilo javnost k bolj kritičnemu razmišljanju.
Poudarek Eurobarometra o medijskem pruralizmu in demokraciji za leto 2016 (Special Eurobarometer on Media pluralism and democracy), kaže na potrebo po širitvi pozitivnih sporočil v javnosti, ki vzpodbujajo strpnost in sprejemanje drugačnosti, kot obliki boja proti predsodkom in sovražnosti. Kampanje za dvig zavesti so se pokazale kot posebej učinkovite pri mlajši generacijah, ki vse novice in razprave spremljajo zgolj na spletu. Pomoč in sodelovanje IT družb z nevladnimi organizacijah v posameznih držav je zato zelo pomembna pri posredovanju informacij ciljni mladi publiki.
Namen konference je bil torej združiti evropske in mednarodne organizacije, vladne uslužbence in predstavnike civilne družbe oziroma nevladnih organizacij ter vodilnih IT družb, z namenom, da bi tako posamezne evropske države, kot tudi EU podprle civilno družbo v njihovem prizadevanju za preprečevanje ksenofobnega sovražnega govora na spletu. Namen konference je bila tudi izmenjava idej in možnost skupnega sodelovanja pri učinkovitem boju zoper sovražni govor in pomoč pri vzpostavljanju pozitivnih praks, ter predstavitev uspešnih dobrih praks v različnih državah.
Nazaj
Udeležba na mednarodni konferenci o podpori civilne družbe v boju proti sovražnemu govoru
Kot izhaja že iz naslovne teme konference »Counter narratives: how to support civil society delivering effective positive narratives against hate speech online« je bila tema konference, kako podpreti civilno družbo (predvsem nevladne organizacije- NGO) v boju proti sovražnemu govoru na spletu z objavo pozitivnih sporočil in vodenjem pozitivnih kampanij na spletu. Aktualna begunska kriza je v državah EU v političnem in ekonomskem kontekstu privedla do velikega naraščanja rasizma in ksenofobije.
Iz poročila Agencije za temeljne pravice Evropske unije (European Union Agency for Fundamenal Rights) za leto 2016 izhaja, da so številni migranti izpostavljeni rasističnim in ksenofobnim incidentom, pri čemer še posebej narašča sovražni govor na spletu. Samo v oktobru in novembru 2016 je 12 civilnodružbenih organizacij iz osmih držav Evropske unije spremljalo različne socialna omrežja in ugotovilo, da je bil ksenofobni sovražni govor, usmerjen predvsem proti migrantom in muslimanom, najbolj razširjena tema sovražnega govora na različnih socialnih omrežjih. Zaznali so tudi velik porast sovražnega govora, ki ga na spletnih platformah širijo ekstremne desničarske politične stranke.
Evropska komisija je maja 2016 s Facebookom, Twitterjem, Youtubom in Microsoftom podpisala Kodeks ravnanja na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu (Code of Conduct on countering illegal hate speech online), s katerim so se spletna podjetja zavezala k hitrejši oceni in prepoznavi sovražnega govora na njihovih straneh in njegovi odstranitvi; zavezala so se tudi, da podprejo organizacije civilne družbe- NGO, pri njihovem delovanju in akcijah na področju vodenja pozitivnih kampanij, z omogočanjem objav pozitivnih zgodb, kar naj bi vzpodbudilo javnost k bolj kritičnemu razmišljanju.
Poudarek Eurobarometra o medijskem pruralizmu in demokraciji za leto 2016 (Special Eurobarometer on Media pluralism and democracy), kaže na potrebo po širitvi pozitivnih sporočil v javnosti, ki vzpodbujajo strpnost in sprejemanje drugačnosti, kot obliki boja proti predsodkom in sovražnosti. Kampanje za dvig zavesti so se pokazale kot posebej učinkovite pri mlajši generacijah, ki vse novice in razprave spremljajo zgolj na spletu. Pomoč in sodelovanje IT družb z nevladnimi organizacijah v posameznih držav je zato zelo pomembna pri posredovanju informacij ciljni mladi publiki.
Namen konference je bil torej združiti evropske in mednarodne organizacije, vladne uslužbence in predstavnike civilne družbe oziroma nevladnih organizacij ter vodilnih IT družb, z namenom, da bi tako posamezne evropske države, kot tudi EU podprle civilno družbo v njihovem prizadevanju za preprečevanje ksenofobnega sovražnega govora na spletu. Namen konference je bila tudi izmenjava idej in možnost skupnega sodelovanja pri učinkovitem boju zoper sovražni govor in pomoč pri vzpostavljanju pozitivnih praks, ter predstavitev uspešnih dobrih praks v različnih državah.
