Na konferenci so obravnavali naslednja vprašanja:

• o velikem podatkovju nasploh in o njegovi uporabi na različnih področjih (npr. pri nadzoru kriminalitete, prevenciji in avtomatiziranju pravosodja);
• o etičnih problemih pri zbiranju podatkov in njihovi uporabi;
• o velikem podatkovju in varovanju osebnih podatkov;
• o diskriminaciji in drugih nevarnostih uporabe velikega podatkovja;
• o morebitni uporabi »elektronskih« dokazov ali dokazov, ki bi izhajali iz velikega podatkovja;
• o kibernetskem vohunstvu;
• o predictive policing in pod.

Precejšnja pozornost je bila posvečena tudi vprašanjem umetne inteligence, ki se pogosto povezuje z velikim podatkovjem. Ob neslutenih možnostih, ki jih odpira razvoj umetne inteligence (zelo se uporablja angl. okrajšava AI za artificiali intelligence), je bila poudarjena tudi skepsa glede njene skorajšnje uporabnosti, zlasti na področju družbenih ved.

Opozorila so šla predvsem v smeri previdnosti pred prevelikim navdušenjem in pred novimi nevarnostmi, ki se jim sistemi odločanja izpostavljajo. Tako je bilo omenjeno, da problem ni toliko programska oprema, ki jo uporabljamo, temveč dejstvo, da uporabljamo premalo izpopolnjeno programsko opremo, misleč, da je kakovostna. Prav tako se pri uporabi velikega podatkovja pogosto pozablja, da korelacija ne pomeni vzročnosti, pravo, zlasti kazensko, pa je zgrajeno na pojmu vzročnosti (vzročne zveze).