Aktualno
Ugotovitve KPK odpravljene kot nezakonite
Upravno sodišče je namreč v sodbi, ki jo je prejel, ugotovilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v postopku sprejemanja teh ugotovitev nezakonito posegla v ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Zaključne ugotovitve KPK je zato, v delu, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca RS, sodišče odpravilo. Upravno sodišče je ugotovilo, da je zaradi kršitve pravice do izjave, ki je eden pomembnejših vidikov pravice do enakega varstva pravic in kontradiktornosti postopka, akt KPK nezakonit.
Sodišče je tudi odločilo, da zaradi ugotovljene nezakonitosti Zaključnih ugotovitev, KPK nima več zakonske podlage za njihovo objavo, posebno ne skupaj z osebnimi podatki generalnega državnega tožilca.
Odločitev Upravnega sodišča potrjuje, da postopek sprejemanja Zaključnih ugotovitev ni ustrezal načelom poštene obravnave. S tem se potrjuje, da ugotovitve, do katerih je KPK v tem aktu prišla, ne ustrezajo resnici, kar smo vseskozi poudarjali.
Ponovno se je pokazala pomanjkljivost veljavnega pravnega okvira, v katerem deluje KPK, ki ne zagotavlja poštenega postopka. Z javno izpostavitvijo domnevnih nepravilnosti, domnevno ugotovljenih v nezakonitem postopku z odrekanjem ustavno zagotovljenih pravic, se posameznikom, pa tudi pomembnim državnim organom povzroča nepopravljiva škoda. Velja spomniti, da so se zaradi nezakonitih ugotovitev KPK vrstili javni pozivi k odstopu in številni drugi pritiski na državno tožilstvo, pogosto iz vrst najvišjih nosilcev politične moči. Ne more biti dobro, če do tovrstnih reakcij prihaja preden organi, ki so za to pristojni, o domnevnih očitkih sploh odločajo, kot se je to zgodilo v tem primeru.
Ne glede na sedanjo odločitev Upravnega sodišča RS, na tožilstvu štejemo, da je zadeva zaključena.
O vsebinskih posledicah ugotovitev KPK, ki so po ugotovitvah sodišča nezakonite, je namreč že odločal organ, ki je za to pristojen na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To je Državnotožilski svet, ki je generalnemu državnemu tožilcu tudi prvi omogočil predstavitev vseh dejstev in okoliščin, v katerih je bil leta 2012 podan predlog za imenovanje generalnega direktorja. Sedanja sodba upravnega sodišča potrjuje pravilnost njegovih ugotovitev, da so kršitve, ki jih zatrjuje KPK, povsem formalne narave, da niso imele škodljivih posledic in da je generalni državni tožilec ravnal v dobro tožilstva. V postopku, ki ga je KPK po sedanji ugotovitvi sodišča nezakonito označila za koruptivnega, je bil namreč izbran najustreznejši kandidat.
Nazaj
Ugotovitve KPK odpravljene kot nezakonite
Upravno sodišče je namreč v sodbi, ki jo je prejel, ugotovilo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v postopku sprejemanja teh ugotovitev nezakonito posegla v ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Zaključne ugotovitve KPK je zato, v delu, ki se nanašajo na generalnega državnega tožilca RS, sodišče odpravilo. Upravno sodišče je ugotovilo, da je zaradi kršitve pravice do izjave, ki je eden pomembnejših vidikov pravice do enakega varstva pravic in kontradiktornosti postopka, akt KPK nezakonit.
Sodišče je tudi odločilo, da zaradi ugotovljene nezakonitosti Zaključnih ugotovitev, KPK nima več zakonske podlage za njihovo objavo, posebno ne skupaj z osebnimi podatki generalnega državnega tožilca.
Odločitev Upravnega sodišča potrjuje, da postopek sprejemanja Zaključnih ugotovitev ni ustrezal načelom poštene obravnave. S tem se potrjuje, da ugotovitve, do katerih je KPK v tem aktu prišla, ne ustrezajo resnici, kar smo vseskozi poudarjali.
Ponovno se je pokazala pomanjkljivost veljavnega pravnega okvira, v katerem deluje KPK, ki ne zagotavlja poštenega postopka. Z javno izpostavitvijo domnevnih nepravilnosti, domnevno ugotovljenih v nezakonitem postopku z odrekanjem ustavno zagotovljenih pravic, se posameznikom, pa tudi pomembnim državnim organom povzroča nepopravljiva škoda. Velja spomniti, da so se zaradi nezakonitih ugotovitev KPK vrstili javni pozivi k odstopu in številni drugi pritiski na državno tožilstvo, pogosto iz vrst najvišjih nosilcev politične moči. Ne more biti dobro, če do tovrstnih reakcij prihaja preden organi, ki so za to pristojni, o domnevnih očitkih sploh odločajo, kot se je to zgodilo v tem primeru.
Ne glede na sedanjo odločitev Upravnega sodišča RS, na tožilstvu štejemo, da je zadeva zaključena.
O vsebinskih posledicah ugotovitev KPK, ki so po ugotovitvah sodišča nezakonite, je namreč že odločal organ, ki je za to pristojen na podlagi 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To je Državnotožilski svet, ki je generalnemu državnemu tožilcu tudi prvi omogočil predstavitev vseh dejstev in okoliščin, v katerih je bil leta 2012 podan predlog za imenovanje generalnega direktorja. Sedanja sodba upravnega sodišča potrjuje pravilnost njegovih ugotovitev, da so kršitve, ki jih zatrjuje KPK, povsem formalne narave, da niso imele škodljivih posledic in da je generalni državni tožilec ravnal v dobro tožilstva. V postopku, ki ga je KPK po sedanji ugotovitvi sodišča nezakonito označila za koruptivnega, je bil namreč izbran najustreznejši kandidat.
